konkurenčna klavzula - nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule
S konkurenčno klavzulo so varovani interesi delodajalca pred nelojalno oziroma prepovedano konkurenco s strani njegovih bivših delavcev. Ravnanje delavca, da začasno ne sme ustanoviti podjetja ali začeti opravljati samostojne dejavnosti z enako ali podobno dejavnostjo kot jo ima delodajalec, če bi uporaba tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj ter poslovnih zvez, pridobljenih v zvezi s prejšnjim delom pri njem, pomenila za delodajalca konkurenco, je prepovedano predvsem zato, ker bi se s takim ravnanjem lahko poslabšal konkurenčni položaj delodajalca. Če pa delavec v to ne posega, temveč lahko svobodno izkorišča tudi znanja, izkušnje in poslovne zveze, ki jih je pridobil pri prejšnjem delodajalcu, ni v ničemer prikrajšan v svojih pravicah do svobodne izbire zaposlitve in podjetniške dejavnosti.
ZDR (1990) člen 7, 7/1, 7/2, 89. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZPP (1977) člen 54/1, 354, 370, 370/1, 386, 395, 395/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - hujše kršitve delovnih obveznosti - ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin na sodišču druge stopnje
Ugotavljanje posebnih (kvalifikatornih) okoliščin po 89. členu ZDR sodi med ugotavljanje dejanskega stanja. Po prvem odstavku 370. člena ZPP-77 ima sodišče druge stopnje le dve možnosti. Zaradi nepravilno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na sodišču prve stopnje lahko razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje ali pa samo opravi glavno obravnavo. Sodišče druge stopnje ni tako ravnalo, temveč je brez ponovljenega dokaznega postopka ugotovilo, da so dane posebne okoliščine po 89. členu ZDR. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Posebne posledice so dejanska podlaga ugotavljanja pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ki jih morajo ugotoviti disciplinski organi delodajalca, v dokaznem postopku pa jih preizkusi sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje zato ne sme samo, mimo določbe prvega odstavka 370. člena ZPP-77, ugotavljati posebnih (hujših, kvalifikatornih) okoliščin oziroma posledic.
Tožnik, ki je s toženo stranko sklenil poravnavo za plačilo odškodnine, bi lahko zaradi zmote poravnavo izpodbijal v okviru rokov, ki sta določena v prvem in drugem odstavku 117. člena ZOR. Tega ni storil v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato njegove revizijske navedbe, da je poravnavo podpisal v zmoti, ni mogoče upoštevati.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6.ZOR člen 266, 266/4.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - uveljavitev pravice zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca
Prenehanje delovnega razmerja je bilo nezakonito, zato je sodišče tožnici utemeljeno in v skladu z veljavnimi predpisi in sodno prakso priznalo reintegracijo in vse (tudi materialne) pravice iz delovnega razmerja v času od prenehanja delovnega razmerja dalje. Tožeča stranka, ki je uveljavljala pravice zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, je ravnala pravilno, ko je sprejemala dela za določen čas pri drugih delodajalcih, saj je bila tudi njena dolžnost, da skuša zmanjšati nastalo škodo (smiselna uporaba določbe četrtega odstavka 266. člena ZOR).
ZDE člen 1.ZPP člen 39, 39/2, 180, 180/2, 374, 374/2, 377, 490.
dovoljenost revizije - zahtevek v tuji valuti - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Če je zahtevek postavljen v tujem denarju, se za preračun glede vrednosti izpodbijanega dela uporabi tečaj na dan vložitve tožbe (prim. drugi odstavek 180. člena ZPP). Če se po preračunu izkaže, da je vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela ne presega 5.000.000,00 SIT, se revizija zavrže.
zahteva za varstvo zakonitosti - prenehanje gospodarske družbe po ZFPPod - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravica do pritožbe
Omejitev pravice subjekta vpisa v sodni register do pritožbe zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra na tiste subjekte vpisa, ki so izkoristili pravico do ugovora zoper sklep o začetku postopka za izbris predpostavlja možnost subjekta vpisa, da izkoristi pravico do ugovora zoper omenjen sklep. Če mu ta možnost ni bila dana, mu pravice do pritožbe ni mogoče odklanjati.
začasna odredba - umik predloga za izvolitev v sodniško funkcijo - izkazanost hujših škodljivih posledic
Zgolj zatrjevana starostna meja ne daje podlage za verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic, ki bi tožniku nastale zaradi umika predloga za tožnikovo izvolitev v sodniško funkcijo.
začasna odredba - izdaja dovoljenja za stalno prebivanje
Potreba za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazana, če zahteva za izdajo začasne odredbe ne vsebuje konkretnega predloga za začasno ureditev stanja.
ZS člen 3, 3/2. ZTSPOZ člen 123, 123a. ZZav člen 21. ZDruP člen 1, 1/2-1, 1/2-2, 8, 8/2.
ničnost aktov, ki so povzročili oškodovanje družbene lastnine - zavarovalnice - uveljavljanje ničnosti - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca
Splošna načela pravnega reda v državi, temelječa na spoznanjih pravne vede, ne dovoljujejo veljavnosti pravnih aktov, ki nasprotujejo kogentnim zakonskim določbam. Med te pa spadajo zakonske določbe, ki prepovedujejo oškodovanje družbene lastnine. Pod predpostavko, da je z izpodbijanimi akti res prišlo do oškodovanja družbene lastnine, so ti akti nični.
Slovenski pravni red določa kot varuha družbene lastnine za čas, dokler ta v postopku lastninjenja ne dobi konkretnega lastnika, družbenega pravobranilca.
ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1-3, 204a, 204a/3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o odreditvi pripora pred vložitvijo zahteve za preiskavo - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbo 3. odstavka 204.a člena ZKP je treba razumeti tako, da preiskovalni sodnik izda ustrezno odločbo le o odločitvi, ki jo je sprejel: sklep o odreditvi pripora hkrati zajema zavrnitev predloga obrambe za odreditev hišnega pripora.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vlagatelj ugovarja ugotovitvam sodišča glede dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21378
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/1, 385, 385/1, 395, 395/1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - ogrožanje varnosti po telefonu - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - presoja pritožbenih navedb - načelo proste presoje dokazov - prepoved reformatio in peius - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ ni nujno, da je resna grožnja izrečena neposredno osebi, ki ji je namenjena, temveč se lahko izrazi na različne načine, tudi po telefonu.
S sklicevanjem na okoliščini, ki zadevata bivanje obsojenca in oškodovanke v isti hiši in njune odnose, ki ju je povzelo tudi iz pritožbenih navedb in s katerima je ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah presojalo prvostopno dokazno oceno, višje sodišče ni kršilo določbe 385. člena ZKP.
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da je eno izmed načel pravdnega postopka načelo neposrednosti, ki v konkretnem primeru ni bilo kršeno. Narok dne 9.1.2001 je potekal pred spremenjenim senatom in sodišče je pravilno sklenilo, da se obravnava začne znova (prvi odstavek 302. člena ZPP) in da se preberejo zapisniki o zaslišanju pravdnih strank (tretji odstavek 302. člena ZPP). Prisotna odvetnika pravdnih strank in tožnica v zvezi s tem niso imeli pripomb in so se strinjali, da se glavna obravnava sklene in da se odločitev pridrži za tri dni, da bo tožena stranka lahko predložila še toženčevo zdravstveno dokumentacijo. Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker so pri odločitvi sodelovali sodnica in sodnika porotnika, ki so sodelovali na glavni obravnavi (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), in ker sodišče ni izdalo sodbe brez glavne obravnave (10. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK
VS06698
ZUP člen 50, 50/1, 153. ZDavP člen 1, 13, 87, 87/2.ZIZ člen 24. ZGD člen 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4.
davčni postopek - izterjava davkov - prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra - prevzem obveznosti družbe - družbeniki kot singularni pravni nasledniki družbe
Davčni organ lahko že začeti davčni postopek proti družbi po njenem izbrisu iz registra in ob pogojih iz prvega odstavka 50. člena ZUP v zvezi s petim odstavkom 1. člena ZDavP nadaljuje proti družbeniku, čeprav ta ni neposredni davčni zavezanec. Proti njemu lahko vodi tudi upravno izvršbo.
Šele če upravna izvršba ne bi bila uspešna, bi lahko tožeča stranka ob pogojih iz 81. člena ZDavP in na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ vložila pri sodišču predlog za izvršbo s priloženim seznamom zaostalih obveznosti družbe in zatrjevala, da je terjatev prešla na družbenike na podlagi samega zakona.
Pri prevzemu obveznosti po 394. členu ZGD gre za singularno pravno nasledstvo družbenikov, ki se jih šteje glede samih prevzetih obveznosti za pravne naslednike izbrisane družbe.
Če se s tožbo obresti uveljavljajo samostojno (nekapitalizirano), mora biti naveden vtoževani oziroma izpodbijani znesek ali navedena vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega zneska, ker sicer pravica do revizije ni zagotovljena.
ZPP člen 394, 394-5, 394-6, 402, 402/3, 404, 404/1.
razmerje med obnovo postopka in revizijo - prekinitev postopka z revizijo
Revizijsko sodišče je opravilo presojo po četrtem odstavku 402. člena ZPP. Upoštevalo je vse okoliščine, razloge in dokaze, ki se uveljavljajo v predlogu za obnovo postopka in v reviziji ter presodilo, da je v konkretni pravdni zadevi bolj smotrno, da se prekine revizijski postopek.
ZKP člen 118, 119, 119/1, 120, 307, 307/3, 420, 420/2.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - vročanje - vročitev vabila obdolžencu za glavno obravnavo - nadomestna vročitev
Ker obsojenec niti osebno na glavnih obravnavah niti s pisno vlogo sodišča ni obvestil o spremenjenem naslovu svoje družine oziroma o svoji odsotnosti iz Slovenije, je sodišče prve stopnje obsojencu vabilo za glavno obravnavo, ki je bila nato opravljena v njegovi nenavzočnosti, pravilno vročalo na isti naslov. Tam je vabilo po predhodnem obvestilu prevzela njegova žena, zato niso bile kršene določbe ZKP o vročanju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvomi v nepristranost sodišča
Dejstvo, da je do-lžnik oz. sedaj toženec raznašalec zunanje pošte pri drugem državnem organu v isti stavbi, objektivno ne more povzročati dvoma v pristranskost sodišča, gotovo pa ne vpliva na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.