aktivna legitimacija upravnika - zakoniti zastopnik - stranka
Po določbi 29. člena SZ je upravnik le zakoniti zastopnik, to pa pomeni, da lahko pred sodiščem le zastopa pooblaščenca - lastnika stanovanja, ne more pa biti stranka.
Izguba v poslovanju in blokiranost toženčevega žiro računa sama po sebi sploh ne predstavljata ravnanja toženca v smislu določbe 2. odst. 270. člena ZIZ.
Drugi odstavek 121. člena ZD res določa, da lahko sodišče spremeni priživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki. Citirane določbe pa ni mogoče razlagati tako, kot meni toženec, namreč glede na njegov subjektivni interes. Težnja določbe je, ohraniti bistvo pogodbenega razmerja, to je preživljanje upravičenca. Ker toženec prevzetih obveznosti ne izpolnjuje (tožnica se je po vložitvi tožbe tudi preselila), je v objektivnem smislu tudi zanj bolj ustrezno, da tožnica ne vztraja pri naturalnem izpolnjevanju obveznosti.
Sklep o izvršbi mora biti dolžniku vročen osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je bil sklep o izvršbi v obravnavanem primeru že ob prvem vročanju vročen delavki podjetja A. d.o.o., kjer je dolžnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje le družbenik, je bila takšna vročitev opravljena nepravilno.
ZNP člen 97, 98, 97, 98. ZSZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče
Prvostopno sodišče je zmotno uporabilo dejansko stanje ter zmotno materialnopravno odločilo, ko je določilo odškodnino za 415 m2 parcele št. 1460/1, namesto za preostalih 415 m2 zemljišča drugih petih dejansko razlaščenih udeleženkinih parcel, za kolikor odškodnina še ni bila plačana.
ZPP (1977) člen 116, 116/2, 354, 354/2, 354/2-7, 116, 116/2, 354, 354/2, 354/2-7. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
bistvena kršitev določb postopka - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - opravičljiv razlog - udeležba na glavni obravnavi - odškodnina za nepremoženjsko škodo
1. Sodišče stranke ni dolžno obveščati, da predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo ni ugodilo. Le če je predlogu za preložitev ugodeno, mora sodišče stranko o tem obvestiti (drugi odstavek 116. člena ZPP/77). Ker tožnik ni prejel obvestila sodišča o preložitvi naroka, je moral vedeti, da narok ni preložen. Sodišče prve stopnje v zvezi s tožnikovim predlogom za preložitev naroka ni ravnalo nezakonito in tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem, zato bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP/77 ni podana. 2. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo: -poškodbe: 7 cm dolga odrgnina na levem licu; 5 cm dolga razpočna rana v prvem interdigitalnem prostoru leve dlani in oteklina oz. udarnina desnega komolca; -oškodovanec: ob škodnem dogodku 65-letni moški; -škodni dogodek: pretep; -odškodnina: strah - 100.000,00 SIT; telesne bolečine - 400.000,00 SIT, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zahtevek zavrnjen.
Vložena tožba na nedopustnost izvršbe ni sama po sebi ovira za izročitev nepremičnine kupcu, kadar je sklep o domiku pravnomočen in je plačana kupnina.
ZPP člen 241, 368, 241, 368. ZOR člen 482, 482/1, 484, 488, 482, 482/1, 484, 488.
napake - stvarna napaka - dokazni predlog - skrita napaka - obvestilo o napaki - pravice kupca - razveljavitev pogodbe
Ker je tožena stranka v tem sporu zatrjevala, da je imelo dobavljeno blago napake (meso ni bilo sveže), je bila dolžna, če se je hotela poslužiti pravic kupca pri jamčevanju za napake (glej 488. člen ZOR), zatrjevati in dokazovati pravočasno in pravilno obvestitev prodajalca (glej 484. člen ZOR). Če se je napaka pokazala po prevzemu, pa je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), je bila tožena stranka dolžna zatrjevati in dokazati tako pravkar navedena dejstva, kakor tudi takojšnje obvestilo prodajalaca o takšni napaki blaga iz konkretne gospodarske pogodbe med pravdnima strankama (glej prvi odstavek 482. člena ZOR). Ker tožena stranka tako ni ravnala, kot izhaja iz pravilno ugotovljenih dejstev v izpodbijani odločbi, dejansko ni izpolnila z zakonom predvidenih predpostavk za prodajalčevo, to je tožeče stranke, obveznost jamčevanja za napake. Tožena stranka pa dokaznega predloga za zaslišanje prič, to je članov sindikalnih organizacij posameznih podjetij tudi ni podala. Tak dokazni predlog je namreč podan takrat, kadar stranka predlaga, naj se določena oseba, za katero mora povedati osebne podatke, zasliši kot priča in navede, o čem naj priča (glej 241. člen ZPP/77).
prenehanje pravne osebe - izbris iz sodnega registra - stranka v postopku - ustavitev izvršbe
Dolžnik je bil zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku izbrisan iz sodnega registra. Pravna oseba, ki je izbrisana iz sodnega registra pa ne more biti stranka izvršilnega postopka, saj je s prenehanjem izgubila pravdno sposobnost.
V primeru, da vloži družbeni pravobranilec tožbo po 50. členu ZLPP, ker gre za oškodovanje po 48. členu ZLPP, je dolžan dokazati oškodovanje oziroma prikrajšanje, ker se to ne domneva (primerjaj 48.a člen ZLPP). V tem pogledu revizijsko poročilo nima dokazne listine, v njem pa se domneva, da so resnična samo ugotovljena dejstva.
ZPPSL člen 131, 131/4, 143, 143/4, 131, 131/4, 143, 143/4.
izvršba - sklep o nadaljevanju izvršbe
V postopku preizkusa terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico in ločitvenih pravic sta po 4. odstavku 143. člena ZPPSL možna dva sklepa stečajnega senata: 1. sklep o nadaljevanju izvršbe po 4. odstavku 131. člena v zvezi s 4. odstavkom 143. člena ZPPSL, če je bila izvršba prekinjena po 2. odstavku 111. člena ZPPSL; 2. sklep, s katerim stečajni senat ugotovi obstoj terjatve in naloži stečajnemu dolžniku, da jo plača iz dela premoženja, na katerem je ločitvena pravica (4. odstavek 143. člena ZPPSL), če pred začetkom stečajnega postopka izvršilni postopek še ni tekel.
Sodišče je s sklepom upniku naložilo, naj v roku 15 dni sporoči nov naslov dolžnika, kar je upnik tudi storil. Ker je sodišče prve stopnje imelo nov dolžnikov naslov, ni bilo pogojev za ustavitev izvršbe.
postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - odpoved pravici do zagovornika - pritožba zagovornika - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Če se obdolženi izrecno odpove pravici do postavljenega zagovornika, pa ne gre za obvezno obrambo, zagovornikova pritožba, vložena po datumu odpovedi ni dovoljena ne glede nato, da ga sodišče 1. st. pred vložitvijo pritožbe formalno ni razrešilo. Njegova pritožba je namreč vložena proti obdolženčevi volji in se zato zavrže.
Če pravna oseba tekom pravdnega postopka preneha obstajati, mora sodišče prve stopnje v smislu 3. točke 1. odstavka 205. člena ZPP prekiniti pravdni postopek in ga lahko nadaljuje pod pogoji iz 208. člena ZPP.
Če postane cesijska pogodba po dogovoru strank bistveni in sestavni del prodajne pogodbe, odstopnik ne more z enostransko izjavo volje napram prevzemniku odstopiti le od cesijske pogodbe, ne da bi razdrl tudi prodajne pogodbe.
Ta objava je splošna ponudba, torej predlog za sklenitev pogodbe, dan nedoločenemu številu oseb, in ki vsebuje bistvene sestavine pogodbe, ki naj bi bila sklenjena.