Izguba v poslovanju in blokiranost toženčevega žiro računa sama po sebi sploh ne predstavljata ravnanja toženca v smislu določbe 2. odst. 270. člena ZIZ.
Ker je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor, s katerim ga izpodbija v celoti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.
ZOR člen 94, 94/2, 210, 210/1, 94, 94/2, 210, 210/1.
pooblastilo
Pooblaščenec pa zaradi pooblastitelja ne more več veljavno razpolagati s sredstvi na hranilni knjižici. Ta sredstva postanejo zapuščina po lastniku hranilne knjižice in s tem last dedičev. Ker je pooblaščenec s temi sredstvi razpolagal in jih prenesel na svoje ime, morajo sedaj njegovi dediči ta sredstva vrniti v zapuščino po pok. pooblastitelju.
Izročilne pogodbe, ki sta jo sklenila dva izročevalca, od katerih je ob vložitvi tožbe eden že mrtev, ni mogoče razveljaviti v celoti po tožbi še živega izročevalca, ker ta za tako tožbo nima nobenega pooblastila.
Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost izpolnitev zaradi njene vzajemne narave (454. čl. ZOR in 475. čl. ZOR). Po pravilih premoženjskega prava lahko pri vzajemnih pogodbah ena pogodbena stranka zahteva izpolnitev svoje dospele obveznosti samo, če je sama izpolnila svojo dospelo obveznost ali jo je bila pripravljena izpolniti, ker lahko sicer druga pogodbena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti. Gre za pravilo sočasne izpolnitve, ki je določeno v I. odst. 122. čl. ZOR.
S pavšalnimi trditvami o previsokih računih za telefonske storitve, o neverjetnosti pogostega klicanja komercialnih telefonskih linij in o napakah ali zlorabah na strani tožeče stranke, toženka ne more uspešno ugovarjati proti listinsko izkazanim denarnim obveznostim. S pogodbo med strankama je nastalo naročniško razmerje, v katerem je telefonski naročnik odgovoren za uporabo telefona in za plačilo telefonskih storitev. Breme dokazovanja morebitnih napak ali zlorab je na njegovi strani.
Vložena tožba na nedopustnost izvršbe ni sama po sebi ovira za izročitev nepremičnine kupcu, kadar je sklep o domiku pravnomočen in je plačana kupnina.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni dovolj dokazov za očitek obtoženca, da je kršil določilo čl. 45/I ZTVCP. Pešec, ki je n cesti, ob kateri je na obeh straneh polje, prišel sredi decembra ob 23.15 uri iz poljske poti pred obtoženčevo vozilo, za obtoženca ni bi pričakovana ovira in je bil njegov prihod torej za obtoženca povsem nepredvidljiv. Zato je bil utemeljeno oproščen.
Ker dolžnik izpodbija sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utesnilo izvršbo, sklep pa je njemu v korist, za to nima pravnega interesa. V delu, kjer napada sklep o izvršbi, pa je ugovor prepozen.
Četudi meje parcele, ki je vpisana v zemljiški knjigi, (še) niso določene, to ne more vplivati na obveznost tožencev, da vrnejo v posest parcelo, ki pripada tožnikom.
Sodišče je s sklepom upniku naložilo, naj v roku 15 dni sporoči nov naslov dolžnika, kar je upnik tudi storil. Ker je sodišče prve stopnje imelo nov dolžnikov naslov, ni bilo pogojev za ustavitev izvršbe.
ZPPSL člen 131, 131/4, 143, 143/4, 131, 131/4, 143, 143/4.
izvršba - sklep o nadaljevanju izvršbe
V postopku preizkusa terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico in ločitvenih pravic sta po 4. odstavku 143. člena ZPPSL možna dva sklepa stečajnega senata: 1. sklep o nadaljevanju izvršbe po 4. odstavku 131. člena v zvezi s 4. odstavkom 143. člena ZPPSL, če je bila izvršba prekinjena po 2. odstavku 111. člena ZPPSL; 2. sklep, s katerim stečajni senat ugotovi obstoj terjatve in naloži stečajnemu dolžniku, da jo plača iz dela premoženja, na katerem je ločitvena pravica (4. odstavek 143. člena ZPPSL), če pred začetkom stečajnega postopka izvršilni postopek še ni tekel.
postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - odpoved pravici do zagovornika - pritožba zagovornika - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Če se obdolženi izrecno odpove pravici do postavljenega zagovornika, pa ne gre za obvezno obrambo, zagovornikova pritožba, vložena po datumu odpovedi ni dovoljena ne glede nato, da ga sodišče 1. st. pred vložitvijo pritožbe formalno ni razrešilo. Njegova pritožba je namreč vložena proti obdolženčevi volji in se zato zavrže.
ZPP člen 241, 368, 241, 368. ZOR člen 482, 482/1, 484, 488, 482, 482/1, 484, 488.
napake - stvarna napaka - dokazni predlog - skrita napaka - obvestilo o napaki - pravice kupca - razveljavitev pogodbe
Ker je tožena stranka v tem sporu zatrjevala, da je imelo dobavljeno blago napake (meso ni bilo sveže), je bila dolžna, če se je hotela poslužiti pravic kupca pri jamčevanju za napake (glej 488. člen ZOR), zatrjevati in dokazovati pravočasno in pravilno obvestitev prodajalca (glej 484. člen ZOR). Če se je napaka pokazala po prevzemu, pa je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), je bila tožena stranka dolžna zatrjevati in dokazati tako pravkar navedena dejstva, kakor tudi takojšnje obvestilo prodajalaca o takšni napaki blaga iz konkretne gospodarske pogodbe med pravdnima strankama (glej prvi odstavek 482. člena ZOR). Ker tožena stranka tako ni ravnala, kot izhaja iz pravilno ugotovljenih dejstev v izpodbijani odločbi, dejansko ni izpolnila z zakonom predvidenih predpostavk za prodajalčevo, to je tožeče stranke, obveznost jamčevanja za napake. Tožena stranka pa dokaznega predloga za zaslišanje prič, to je članov sindikalnih organizacij posameznih podjetij tudi ni podala. Tak dokazni predlog je namreč podan takrat, kadar stranka predlaga, naj se določena oseba, za katero mora povedati osebne podatke, zasliši kot priča in navede, o čem naj priča (glej 241. člen ZPP/77).
V primeru, da vloži družbeni pravobranilec tožbo po 50. členu ZLPP, ker gre za oškodovanje po 48. členu ZLPP, je dolžan dokazati oškodovanje oziroma prikrajšanje, ker se to ne domneva (primerjaj 48.a člen ZLPP). V tem pogledu revizijsko poročilo nima dokazne listine, v njem pa se domneva, da so resnična samo ugotovljena dejstva.
prenehanje pravne osebe - izbris iz sodnega registra - stranka v postopku - ustavitev izvršbe
Dolžnik je bil zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku izbrisan iz sodnega registra. Pravna oseba, ki je izbrisana iz sodnega registra pa ne more biti stranka izvršilnega postopka, saj je s prenehanjem izgubila pravdno sposobnost.
Če pravna oseba tekom pravdnega postopka preneha obstajati, mora sodišče prve stopnje v smislu 3. točke 1. odstavka 205. člena ZPP prekiniti pravdni postopek in ga lahko nadaljuje pod pogoji iz 208. člena ZPP.
Če postane cesijska pogodba po dogovoru strank bistveni in sestavni del prodajne pogodbe, odstopnik ne more z enostransko izjavo volje napram prevzemniku odstopiti le od cesijske pogodbe, ne da bi razdrl tudi prodajne pogodbe.
Ta objava je splošna ponudba, torej predlog za sklenitev pogodbe, dan nedoločenemu številu oseb, in ki vsebuje bistvene sestavine pogodbe, ki naj bi bila sklenjena.