Če je do absolutnega zastaranja kazenskega pregona prišlo že v postopku s pritožbo, ko zadeva še ni bila odstopljena sodišču 2. stopnje zaradi odločitve o pritožbi, je dolžno sodišče 2. stopnje izdati zavrnilno sodbo po uradni dolžnosti, ker ni več upravičeno odločati o utemeljenosti pritožbe.
Glede začetka teka zakonitih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo še vedno prevladujejo razlogi, ki govore za dosedanjo sodno prakso. Slednja resda ni obvezen pravni vir, se pa z enotno sodno prakso zagotavlja uresničevanje ene temeljnih ustavnih pravic - pravice do enakega varstva pravic. Razlogi, ki govore za ohranitev sodne prakse, da se odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, zakonite zamudne obresti od tako prisojene odškodnine pa začno teči z izdajo prvostopenjske sodbe, so še vedno obstoječa inflacija in ureditev zakonskih zamudnih obresti, katerih sestavni del je še vedno temeljna obrestna mera, ki zagotavlja revalorizacijo glavnice. Če bi za odškodnino, odmerjeno po razmerah ob izdaji prvostopenjske sodbe, določili zakonite zamudne obresti za čas pred izdajo sodbe, bi tako dovolili dvojno revalorizacijo, kar pa ni dovoljeno.
Tožeča stranka je poleg primarnega tožbenega zahtevka tekom pravde postavila še dva podredna tožbena zahtevka. Razlika med njimi je le v začetku teka zakonitih zamudnih obresti od zneska odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri tem pa zahtevek na plačilo zakonitih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo za čas od poteka 14 - dnevnega roka od vložitve zahtevka na zavarovalnici dalje (od 27.11.1999 dalje) vsebuje tudi zahtevek za plačilo zakonitih zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (od 10.5.1999 dalje) oziroma od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje (od 11.4.2001 dalje). Vsi trije zahtevki tožeče stranke so po svoji vsebini v pretežnem delu enaki, temeljijo na isti dejanski in v pretežni meri na isti pravni podlagi. Tožeča stranka je v njih navajala le nekoliko drugačno pravno podlago za začetek teka zakonitih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo, zato v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o spremembi tožbe. Prav tako niso bili dani pogoji za naknadno eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov. Ker je torej v času postavitve manjših tožbenih zahtevkov že tekla pravda o teh zahtevkih (litispendenca), so že v postopku na prvi stopnji obstajali razlogi za zavrženje manjših (podrednih) zahtevkov, ki sta vsebovana v višjem (primarnem) tožbenem zahtevku. Na obstoj litispendence pa pazita po uradni dolžnosti tako sodišče prve stopnje kot tudi sodišče druge stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrglo obtožbo po 1. odst. 352. čl. ZKP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama obeh pooblaščencev ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.
Glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tarifa) vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, saj ne gre za dejanje izvršbe, temveč za del oz. način izvršiteljskega poslovanja. Poleg tega zgolj vpis spisa v evidenco ne opravičuje zahteve za plačilo po 1. alinei tar. št. 11 Tarife.
Stranka se ne more uspešno sklicavati, da ji pravni pouk po razglasitvi sodbe ni bil dan, zgolj zato, ker zapisnika o glavni obravnavi ni podpisala. Zapisnik o glavni obravnavi namreč po določbi člena 315/I ZKP podpišeta le predsednik senata in zapisnikar. Tudi po določbi člena 362/I ZKP, po kateri mora biti pouk o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi vnešena v zapisnik o glavni obravnavi, ne določa podpisovanja strank pod tak pravni pouk.
Nejasna določila pogodbe, sklenjene po vnaprej natisnjeni vsebni oz. drugače pripravljeni le s strani ene pogodbene stranke, se razlagajo v korist druge stranke. Zakrivljeno ravnanje odškodovanca, ki bi ga oškodovalec kot imetnik nevarne stvari mogel pričakovati, ne izključuje njegove odgovornosti, temveč je lahko le podlaga za deljeno odgovornost.
Zakon ne omejuje razporejanja delavcev znotraj iste stopnje strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, glede na dosežene delovne izkušnje. Zakon zagotavlja delavcu le, da brez svojega soglasja, z izjemo primera izjemnih okoliščin, ne more biti razporejen na delovno mesto, za katerega se zahteva nižja strokovna izobrazba. V okviru istega izobrazbenega nivoja pa je lahko delavec razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe.
ZTLR člen 75, 77, 80, 75, 77, 80. ZPP člen 184, 184/3, 184, 184/3.
motenje soposesti - sprememba tožbe
Za varstvo soposesti se ne zahteva, da mora biti soposestnik iz posesti izključen. 80. člen ZTLR namreč določa, da uživa soposestnik varstvo do tretjih oseb ter v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri izmed njih onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti. Ne gre za spremembo tožbe, če vsebina tožbe po "modifikacijah" ostala ista, če se le popravijo oziroma specificirajo posamezne njene navedbe.
ZPP (1977) člen 154, 154/2, 373, 373-4, 154, 154/2, 373, 373-4. ZOR člen 371, 387, 371, 387. ZLPP člen 25, 25. ZDavP člen 130, 223, 130, 223.
terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom - neto znesek - zapadlost
Ob določenem neto znesku ugotovljene terjatve stečajnega upnika ni mogoče konkretizirati tudi točnih zneskov davkov in prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec obračunati in vplačati za delavca. Davki in prispevki se obračunavajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zaradi tega bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in izplačati, upoštevajoč prisojeni neto znesek razlike plače.
O disciplinski odgovornosti razrešenega direktorja za kršitve delovnih obveznosti, ki jih je storil v času opravljanja funkcije direktorja, odloča organ, ki ga je imenoval. Zakon v tem primeru ne dopušča nikakršnega prenosa pristojnosti na drug disciplinski organ. Ker je tožnika imenoval za direktorja delavski svet, je torej delavski svet edini organ, ki je pooblaščen za odločanje o tožnikovi disciplinski odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti. Ker je o tožnikovi odgovornosti odločala disciplinska komisija, ki za to ni bila stvarno pristojna, je odločitev delodajalca o disciplinski odgovornosti tožnika nezakonita.
Predsednik senata ne more izven glavne obravnave izdati sklepa, s katerim postopek ustavi zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ker naj bi terjatev zastarala. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, o katerem lahko sodišče odloča le meritorno s sodbo.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4, 286, 286/1, 286/2, 286/4.
prekluzija - prekluzivni rok
Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejsva in predlagati vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na to jo sodišče v rednem postopku ni dolžno posebej opozarjati, prekluzija nastane na podlagi samega zakona.
1. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je treba pri izdaji ureditvene začasne odredbe upoštevati tudi položaj tožene stranke. Takšno izhodišče je narekovalo primerjavo škode, ki bi hipotetično nastala tožeči stranki (poškodovanje hiše in oddajo v najem drugim ljudem) in negativnih posledic za toženo stranko (izselitev iz hiše in nemožnost opravljanja gostinske dejavnosti ter pridobivanja sredstev za preživljanje). Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi bila predlagana začasna odredba za toženo stranko preveč škodljiva in bi zato presegla sam namen zavarovanja. Če je v dani situaciji mogoče nenadomestljivo škodo odvrniti tudi z začasno odredbo, ki manj škodljivo posega v položaj tožene stranke, je pravilen restriktiven pristop. Pritožbeno sodišče je že poudarilo, da bi tožeča strank za preprečitev sile in nastanka nenadomestljive škode namesto predlagane, lahko izbrala tudi začasno odredbo z drugačno vsebino (3. točka 268. čl. ZIP), s katero bi bil dosežen namen začasne odredbe, hkrati pa ne bi nastale škodljive posledice za toženo stranko. 2. Nenadomestljiva škoda je pravdni standard, ki ga je treba šele zapolniti z okoliščinami konkretnega primera. Kot predpostavka za izdajo začasne odredbe ni podana zgolj zaradi nemožnosti naturalne restitucije. Odškodninske posledice se načeloma lahko vedno pokrije tudi z denarno odškodnino, zato pojma nenadomestljive škode ni mogoče razumeti kot škode, ki se po določilih o odškodninski odgovornosti v Zakonu o obligacijskih razmerjih lahko povrne kot odškodnina.
Pravni temelji za odločanje v tem sporu so zavarovalna pogodba med pravdnima strankama o zavarovanju pred odgovornostjo ter zavarovalni pogoji kot sestavni del zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica dokazuje dejstvo, ki pomeni kršitev zavarovalne pogodbe, zavarovanec pa se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo ali da ni kriv za prometno nesrečo.
V regresni pravdi zaradi povračila izplačane odškodnine tretjim, dokazuje tožeča zavarovalnica kršitev zavarovalne pogodbe, glede odgovornosti pa je dokazno breme na strani toženega zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalniško pogodbo ali da ni kriv za prometno nesrečo.
Ker je dolžnica ugovarjala zastaranje obveznosti, ki je nastala z dolgovnim seznamom davčne uprave, je treba o tem ugovoru odločiti. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo pravno odločilnih dejstev, to je, kdaj je obveznost nastala in ali je nastopilo pretrganje zastaranja. Zato je bilo treba zadevo razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje, da odloči o ugovoru zoper sklep o zavarovanju denarne terjatve.
Če je bilo stanovanje dodeljeno enemu od zakoncev glede na potrebe celotne družine (zlasti npr. kot solidarnostno stanovanje), je treba tudi pravico do privatizacije stanovanja ne oziraje se na to, kdo od zakoncev jo je realiziral, upoštevati kot skupno premoženje zakoncev.
Rok iz 7. odst. 164. čl. ZPP/77 je prekluziven. Ker v spisu ni izkazano, kdaj je prvotožena stranka sklep prejela, je treba šteti priglasitev stroškov za pravočasno. Poleg tega je tožena stranka stroške ves čas priglaševala sproti, tako da so ti priglašeni pravočasno.
odškodninski zahtevek - denacionalizacija - najemna pogodba - vrnitev stvari - najemno razmerje - višina najemnine
Odškodninske zahtevke zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, to je osnovnih prostorov, za čas od uveljavitve ZDen dalje, imajo denacionalizacijski upravičenci samo proti denacionalizacijskem zavezancem, ne pa proti tretjim, n. pr. najemnikom.