Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni dovolj dokazov za očitek obtoženca, da je kršil določilo čl. 45/I ZTVCP. Pešec, ki je n cesti, ob kateri je na obeh straneh polje, prišel sredi decembra ob 23.15 uri iz poljske poti pred obtoženčevo vozilo, za obtoženca ni bi pričakovana ovira in je bil njegov prihod torej za obtoženca povsem nepredvidljiv. Zato je bil utemeljeno oproščen.
Pojasnilo dolžnika v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe, zakaj je M. opravil obračun obresti za terjatve dolžnika, predstavlja izpodbijanje dokazov upnika o sklenjenem dogovoru o načinu plačila (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato ni mogoč zaključek, da je dolžnik molče priznal obstoj zatrjevanega dogovora o kontokorentnem plačilu.
ZPP (1977) člen 116, 116/2, 354, 354/2, 354/2-7, 116, 116/2, 354, 354/2, 354/2-7. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
bistvena kršitev določb postopka - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - opravičljiv razlog - udeležba na glavni obravnavi - odškodnina za nepremoženjsko škodo
1. Sodišče stranke ni dolžno obveščati, da predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo ni ugodilo. Le če je predlogu za preložitev ugodeno, mora sodišče stranko o tem obvestiti (drugi odstavek 116. člena ZPP/77). Ker tožnik ni prejel obvestila sodišča o preložitvi naroka, je moral vedeti, da narok ni preložen. Sodišče prve stopnje v zvezi s tožnikovim predlogom za preložitev naroka ni ravnalo nezakonito in tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem, zato bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP/77 ni podana. 2. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo: -poškodbe: 7 cm dolga odrgnina na levem licu; 5 cm dolga razpočna rana v prvem interdigitalnem prostoru leve dlani in oteklina oz. udarnina desnega komolca; -oškodovanec: ob škodnem dogodku 65-letni moški; -škodni dogodek: pretep; -odškodnina: strah - 100.000,00 SIT; telesne bolečine - 400.000,00 SIT, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zahtevek zavrnjen.
splošno znana in sodno znana dejstva - sodni register
Če stranka tega ne predlaga, sodišče ni dolžno samo pregledati sodnega registra, ker so vanj vpisana pravno odločilna dejstva, le dejstva, ne pa splošno znana dejstva, kot zmotno meni pritožba.
aktivna legitimacija upravnika - zakoniti zastopnik - stranka
Po določbi 29. člena SZ je upravnik le zakoniti zastopnik, to pa pomeni, da lahko pred sodiščem le zastopa pooblaščenca - lastnika stanovanja, ne more pa biti stranka.
Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost izpolnitev zaradi njene vzajemne narave (454. čl. ZOR in 475. čl. ZOR). Po pravilih premoženjskega prava lahko pri vzajemnih pogodbah ena pogodbena stranka zahteva izpolnitev svoje dospele obveznosti samo, če je sama izpolnila svojo dospelo obveznost ali jo je bila pripravljena izpolniti, ker lahko sicer druga pogodbena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti. Gre za pravilo sočasne izpolnitve, ki je določeno v I. odst. 122. čl. ZOR.
Brez predhodne odmere funkcionalanguageea zemljišča ni moč opraviti prodaje stanovanjske hiše, ki je v naravi med drugim locirana tudi na (nedoločenem) delu parcele.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11 tarifna številka 1.
predujem za izvršilne stroške
Sodišče določi predujem najmanj v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da zadošča, da sodišče določi predujem le za stroške izvršiteljevega pristopa na rubež, saj da ni gotovo, ali bo na kraju sploh našel stvari, ki jih bo mogoče zarubiti.
Drugi odstavek 121. člena ZD res določa, da lahko sodišče spremeni priživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki. Citirane določbe pa ni mogoče razlagati tako, kot meni toženec, namreč glede na njegov subjektivni interes. Težnja določbe je, ohraniti bistvo pogodbenega razmerja, to je preživljanje upravičenca. Ker toženec prevzetih obveznosti ne izpolnjuje (tožnica se je po vložitvi tožbe tudi preselila), je v objektivnem smislu tudi zanj bolj ustrezno, da tožnica ne vztraja pri naturalnem izpolnjevanju obveznosti.
ZNP člen 97, 98, 97, 98. ZSZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče
Prvostopno sodišče je zmotno uporabilo dejansko stanje ter zmotno materialnopravno odločilo, ko je določilo odškodnino za 415 m2 parcele št. 1460/1, namesto za preostalih 415 m2 zemljišča drugih petih dejansko razlaščenih udeleženkinih parcel, za kolikor odškodnina še ni bila plačana.
Četudi meje parcele, ki je vpisana v zemljiški knjigi, (še) niso določene, to ne more vplivati na obveznost tožencev, da vrnejo v posest parcelo, ki pripada tožnikom.
Izguba v poslovanju in blokiranost toženčevega žiro računa sama po sebi sploh ne predstavljata ravnanja toženca v smislu določbe 2. odst. 270. člena ZIZ.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja stanovanja
Pri določbi 122. člena SZ gre za zaščito le prodajalčevih koristi. Iz razloga, ker je bilo stanovanje odtujeno pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, bi lahko pogodbo izpodbijal le prodajalec.
Da bi bilo mogoče sploh govoriti o zamudi stranke, pa mora biti predhodno v redu, skladno z določili ZPP, povabljena na narok. Ker tožena stranka prav slednje dejstvo v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpodbija in uveljavlja kot opravičljiv razlog za zamudo naroka, je navedeni razlog lahko le razlog za pritožbo zoper sodbo, ne pa razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če se namreč izkaže za resnično njena trditev, da na narok za glavno obravnavo ni bila v redu povabljena oziroma da vabila ni prejela, o njeni zamudi naroka sploh ni mogoče govoriti. Tedaj ne gre za zamudo, ki bi bila posledica njenega ravnanja oz. okoliščin na njeni strani, pač pa za kršitev pravil pravdnega postopka, ki jo je zagrešilo sodišče.
ZIZ člen 76, 76/1, 278, 278/1, 76, 76/1, 278, 278/1.
ustavitev izvršilnega postopka
Če je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba kot izvršilni naslov, izvršilnega postopka ni mogoče ustaviti po uradni dolžnosti po določbi prvega odstavka 76. člena ZIZ, temveč le na predlog dolžnika po določbi prvega odstavka 278. člena ZIZ.