Četudi meje parcele, ki je vpisana v zemljiški knjigi, (še) niso določene, to ne more vplivati na obveznost tožencev, da vrnejo v posest parcelo, ki pripada tožnikom.
Toženec ni osebni dolžnik tožnic niti kot dedič niti kot prevzemnik nepremičnine po izročilni pogodbi. Je pa hipotekarni dolžnik kot sedanji zemljiškoknjižni lastnik s hipoteko obremenjenih nepremičnin. Hipotekarni upniki od njega ne morejo zahtevati plačila terjatev, temveč sodno prodajo zastavljene stvari in poravnavo terjate iz kupnine.
Sklep o izvršbi mora biti dolžniku vročen osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je bil sklep o izvršbi v obravnavanem primeru že ob prvem vročanju vročen delavki podjetja A. d.o.o., kjer je dolžnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje le družbenik, je bila takšna vročitev opravljena nepravilno.
Vložena tožba na nedopustnost izvršbe ni sama po sebi ovira za izročitev nepremičnine kupcu, kadar je sklep o domiku pravnomočen in je plačana kupnina.
S pavšalnimi trditvami o previsokih računih za telefonske storitve, o neverjetnosti pogostega klicanja komercialnih telefonskih linij in o napakah ali zlorabah na strani tožeče stranke, toženka ne more uspešno ugovarjati proti listinsko izkazanim denarnim obveznostim. S pogodbo med strankama je nastalo naročniško razmerje, v katerem je telefonski naročnik odgovoren za uporabo telefona in za plačilo telefonskih storitev. Breme dokazovanja morebitnih napak ali zlorab je na njegovi strani.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja stanovanja
Pri določbi 122. člena SZ gre za zaščito le prodajalčevih koristi. Iz razloga, ker je bilo stanovanje odtujeno pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, bi lahko pogodbo izpodbijal le prodajalec.
Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost izpolnitev zaradi njene vzajemne narave (454. čl. ZOR in 475. čl. ZOR). Po pravilih premoženjskega prava lahko pri vzajemnih pogodbah ena pogodbena stranka zahteva izpolnitev svoje dospele obveznosti samo, če je sama izpolnila svojo dospelo obveznost ali jo je bila pripravljena izpolniti, ker lahko sicer druga pogodbena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti. Gre za pravilo sočasne izpolnitve, ki je določeno v I. odst. 122. čl. ZOR.
Drugi odstavek 121. člena ZD res določa, da lahko sodišče spremeni priživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki. Citirane določbe pa ni mogoče razlagati tako, kot meni toženec, namreč glede na njegov subjektivni interes. Težnja določbe je, ohraniti bistvo pogodbenega razmerja, to je preživljanje upravičenca. Ker toženec prevzetih obveznosti ne izpolnjuje (tožnica se je po vložitvi tožbe tudi preselila), je v objektivnem smislu tudi zanj bolj ustrezno, da tožnica ne vztraja pri naturalnem izpolnjevanju obveznosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni dovolj dokazov za očitek obtoženca, da je kršil določilo čl. 45/I ZTVCP. Pešec, ki je n cesti, ob kateri je na obeh straneh polje, prišel sredi decembra ob 23.15 uri iz poljske poti pred obtoženčevo vozilo, za obtoženca ni bi pričakovana ovira in je bil njegov prihod torej za obtoženca povsem nepredvidljiv. Zato je bil utemeljeno oproščen.
Brez predhodne odmere funkcionalanguageea zemljišča ni moč opraviti prodaje stanovanjske hiše, ki je v naravi med drugim locirana tudi na (nedoločenem) delu parcele.
Ker je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor, s katerim ga izpodbija v celoti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.
ZNP člen 97, 98, 97, 98. ZSZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče
Prvostopno sodišče je zmotno uporabilo dejansko stanje ter zmotno materialnopravno odločilo, ko je določilo odškodnino za 415 m2 parcele št. 1460/1, namesto za preostalih 415 m2 zemljišča drugih petih dejansko razlaščenih udeleženkinih parcel, za kolikor odškodnina še ni bila plačana.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11 tarifna številka 1.
predujem za izvršilne stroške
Sodišče določi predujem najmanj v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da zadošča, da sodišče določi predujem le za stroške izvršiteljevega pristopa na rubež, saj da ni gotovo, ali bo na kraju sploh našel stvari, ki jih bo mogoče zarubiti.
Pojasnilo dolžnika v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe, zakaj je M. opravil obračun obresti za terjatve dolžnika, predstavlja izpodbijanje dokazov upnika o sklenjenem dogovoru o načinu plačila (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato ni mogoč zaključek, da je dolžnik molče priznal obstoj zatrjevanega dogovora o kontokorentnem plačilu.