povzročitev škode - vzročna zveza - vzročna zveza - oškodovanec
Ocena vpliva predhodne okvare kolena oškodovanca na obseg škode - ali je obravnavana poškodba (zvin kolena) sprožilni moment in kot taka odločilni razlog za nastanek škode, ali pa gre morebiti za deljeno vzročnost zaradi prej nastale okvare kolena.
Brez predhodne odmere funkcionalanguageea zemljišča ni moč opraviti prodaje stanovanjske hiše, ki je v naravi med drugim locirana tudi na (nedoločenem) delu parcele.
splošno znana in sodno znana dejstva - sodni register
Če stranka tega ne predlaga, sodišče ni dolžno samo pregledati sodnega registra, ker so vanj vpisana pravno odločilna dejstva, le dejstva, ne pa splošno znana dejstva, kot zmotno meni pritožba.
Vložena tožba na nedopustnost izvršbe ni sama po sebi ovira za izročitev nepremičnine kupcu, kadar je sklep o domiku pravnomočen in je plačana kupnina.
ZNP člen 97, 98, 97, 98. ZSZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče
Prvostopno sodišče je zmotno uporabilo dejansko stanje ter zmotno materialnopravno odločilo, ko je določilo odškodnino za 415 m2 parcele št. 1460/1, namesto za preostalih 415 m2 zemljišča drugih petih dejansko razlaščenih udeleženkinih parcel, za kolikor odškodnina še ni bila plačana.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni dovolj dokazov za očitek obtoženca, da je kršil določilo čl. 45/I ZTVCP. Pešec, ki je n cesti, ob kateri je na obeh straneh polje, prišel sredi decembra ob 23.15 uri iz poljske poti pred obtoženčevo vozilo, za obtoženca ni bi pričakovana ovira in je bil njegov prihod torej za obtoženca povsem nepredvidljiv. Zato je bil utemeljeno oproščen.
Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost izpolnitev zaradi njene vzajemne narave (454. čl. ZOR in 475. čl. ZOR). Po pravilih premoženjskega prava lahko pri vzajemnih pogodbah ena pogodbena stranka zahteva izpolnitev svoje dospele obveznosti samo, če je sama izpolnila svojo dospelo obveznost ali jo je bila pripravljena izpolniti, ker lahko sicer druga pogodbena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti. Gre za pravilo sočasne izpolnitve, ki je določeno v I. odst. 122. čl. ZOR.
Drugi odstavek 121. člena ZD res določa, da lahko sodišče spremeni priživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki. Citirane določbe pa ni mogoče razlagati tako, kot meni toženec, namreč glede na njegov subjektivni interes. Težnja določbe je, ohraniti bistvo pogodbenega razmerja, to je preživljanje upravičenca. Ker toženec prevzetih obveznosti ne izpolnjuje (tožnica se je po vložitvi tožbe tudi preselila), je v objektivnem smislu tudi zanj bolj ustrezno, da tožnica ne vztraja pri naturalnem izpolnjevanju obveznosti.
Četudi meje parcele, ki je vpisana v zemljiški knjigi, (še) niso določene, to ne more vplivati na obveznost tožencev, da vrnejo v posest parcelo, ki pripada tožnikom.
ZOR člen 94, 94/2, 210, 210/1, 94, 94/2, 210, 210/1.
pooblastilo
Pooblaščenec pa zaradi pooblastitelja ne more več veljavno razpolagati s sredstvi na hranilni knjižici. Ta sredstva postanejo zapuščina po lastniku hranilne knjižice in s tem last dedičev. Ker je pooblaščenec s temi sredstvi razpolagal in jih prenesel na svoje ime, morajo sedaj njegovi dediči ta sredstva vrniti v zapuščino po pok. pooblastitelju.
aktivna legitimacija upravnika - zakoniti zastopnik - stranka
Po določbi 29. člena SZ je upravnik le zakoniti zastopnik, to pa pomeni, da lahko pred sodiščem le zastopa pooblaščenca - lastnika stanovanja, ne more pa biti stranka.
Ker dolžnik izpodbija sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utesnilo izvršbo, sklep pa je njemu v korist, za to nima pravnega interesa. V delu, kjer napada sklep o izvršbi, pa je ugovor prepozen.
Da bi bilo mogoče sploh govoriti o zamudi stranke, pa mora biti predhodno v redu, skladno z določili ZPP, povabljena na narok. Ker tožena stranka prav slednje dejstvo v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpodbija in uveljavlja kot opravičljiv razlog za zamudo naroka, je navedeni razlog lahko le razlog za pritožbo zoper sodbo, ne pa razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če se namreč izkaže za resnično njena trditev, da na narok za glavno obravnavo ni bila v redu povabljena oziroma da vabila ni prejela, o njeni zamudi naroka sploh ni mogoče govoriti. Tedaj ne gre za zamudo, ki bi bila posledica njenega ravnanja oz. okoliščin na njeni strani, pač pa za kršitev pravil pravdnega postopka, ki jo je zagrešilo sodišče.
Toženec ni osebni dolžnik tožnic niti kot dedič niti kot prevzemnik nepremičnine po izročilni pogodbi. Je pa hipotekarni dolžnik kot sedanji zemljiškoknjižni lastnik s hipoteko obremenjenih nepremičnin. Hipotekarni upniki od njega ne morejo zahtevati plačila terjatev, temveč sodno prodajo zastavljene stvari in poravnavo terjate iz kupnine.
ZIZ člen 76, 76/1, 278, 278/1, 76, 76/1, 278, 278/1.
ustavitev izvršilnega postopka
Če je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba kot izvršilni naslov, izvršilnega postopka ni mogoče ustaviti po uradni dolžnosti po določbi prvega odstavka 76. člena ZIZ, temveč le na predlog dolžnika po določbi prvega odstavka 278. člena ZIZ.
Izguba v poslovanju in blokiranost toženčevega žiro računa sama po sebi sploh ne predstavljata ravnanja toženca v smislu določbe 2. odst. 270. člena ZIZ.
ZPP (1977) člen 116, 116/2, 354, 354/2, 354/2-7, 116, 116/2, 354, 354/2, 354/2-7. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
bistvena kršitev določb postopka - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - opravičljiv razlog - udeležba na glavni obravnavi - odškodnina za nepremoženjsko škodo
1. Sodišče stranke ni dolžno obveščati, da predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo ni ugodilo. Le če je predlogu za preložitev ugodeno, mora sodišče stranko o tem obvestiti (drugi odstavek 116. člena ZPP/77). Ker tožnik ni prejel obvestila sodišča o preložitvi naroka, je moral vedeti, da narok ni preložen. Sodišče prve stopnje v zvezi s tožnikovim predlogom za preložitev naroka ni ravnalo nezakonito in tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem, zato bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP/77 ni podana. 2. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo: -poškodbe: 7 cm dolga odrgnina na levem licu; 5 cm dolga razpočna rana v prvem interdigitalnem prostoru leve dlani in oteklina oz. udarnina desnega komolca; -oškodovanec: ob škodnem dogodku 65-letni moški; -škodni dogodek: pretep; -odškodnina: strah - 100.000,00 SIT; telesne bolečine - 400.000,00 SIT, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zahtevek zavrnjen.