žalitev sodišča - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - pravica do izjave v postopku
Vrhovno sodišče ocenjuje, da tožnik s pritožbenimi navedbami ni prestopil meje dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku. Bistveni za takšno presojo sta okoliščini, da gre za družinsko zadevo in da je tožnik pravni laik, ki (vsaka zase in skupaj) upravičujeta večjo toleranco.
Tožnikova v pritožbi zapisana kritika sicer res ni vsebovala zgolj pravnih argumentov, poleg tega bi lahko nekaterim od njih pripisali tudi nekoliko slabšalno zaznamovanost, vendarle to še ne pomeni, da so (bili) žaljivi v smislu 109. člena ZPP.
OZ člen 190, 190/3, 191, 192, 195. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti - dvakratno plačilo istega dolga - kondikcija - plačilo na podlagi kasneje spremenjene pravnomočne sodne odločbe - res iudicata - prisilna izterjava dolga
Toženkine navedbe, da je isti dolg tožniku plačala dvakrat, se dotikajo predhodnih sodnih odločitev v delovnem sporu, v katerem je sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku za plačilo ugodilo, in pravdnem sporu, v katerem je sodišče (v tisti pravdi tožničin) tožbeni zahtevek za vračilo zavrnilo. S temi razlogi toženka v tej pravdi zaradi vezanosti na pravnomočno sodno odločbo ne more uspeti (319. člen ZPP). Tega, kar izhaja iz pravnomočne odločbe, sodišče ne more prosto presojati, ampak mora šteti za resnično. Proti pravilnosti ugotovitev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe, nasprotni dokaz ni dopusten.
V obravnavani zadevi toženka tudi ne more uspeti s sklicevanjem na 192. člen OZ. Plačilo, ki je bilo prisilno izterjano na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena, ni plačilo moralne ali naturalne (zastarane) obveznosti. Vrhovno sodišče ni zavrnilo tožbenega zahtevka, ker bi šlo za zastarano terjatev. Moralna dolžnost pa obstoji takrat, kadar ni zakonske obveznosti. Plačilo dolga je pravna (zakonska) in ne moralna obveznost. Razglabljanje o moralni dolžnosti povrnitve pravno (s pravnomočno sodno odločbo) nepriznane terjatve je brezpredmetno.
Fotografije oškodovanca, posnete v bolnici, ki jih je oškodovanec sodišču predložil pred zadnjo glavno obravnavo (ne pa na predobravnavnem naroku), predstavljajo dopolnitev oškodovančeve izpovedi in ne glede na to, kdaj so bile sodišču predložene, ne gre za dokaz, na katerega se po določbi drugega odstavka 18. člena ZKP sodba ne sme opirati.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018081
OZ člen 255. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - navidezna pogodba - neodplačna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sporazum, s katerim zakonca ne razdelita skupnega premoženja v skladu z njunima prispevkoma, je navidezen in prikriva neodplačen prenos pravic na predmetih skupnega premoženja na drugega zakonca. Primarno terja primerjavo vrednosti premoženja, ki ga po sporazumu o delitvi skupnega premoženja dobi posamezni zakonec. Če ekvivalenca ni podana, je sporazum o delitvi skupnega premoženja navidezen in lahko prekriva drug pravni posel. Predmet izpodbijanja s paulijansko tožbo je lahko le prikriti pravni posel.
ZZZDR člen 129. ZPP člen ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - znižanje preživnine - denarna pomoč staršev preživljalca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri višine preživnine upošteva denarno pomoč tožnikovih staršev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Vsako nestrinjanje ali nezadovoljstvo s postopanjem sodnih organov nima za posledico prenosa krajevne pristojnosti, ampak imajo stranke v prvi vrsti na voljo sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam. Če tožba toženki res ni bila vročena, v posledici česar je bila zamudna sodba izdana nezakonito, lahko toženka to procesno kršitev uveljavlja s pritožbo, ki jo je tudi vložila.
ZZK-1 člen 8, 243, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10, 43, 43/2.
izbrisna tožba - neveljavnost pogodbe - izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - neposredni pridobitelj - nadaljnji pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna sposobnost - dobra vera
Določbo tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega knjižnega naslednika osebe, ki vlaga izbrisno tožbo, temveč izključno na nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini. Prepoved vlaganja izbrisne tožbe proti dobroverni osebi pomeni namreč le izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega se lahko sklicuje le tretja poštena oziroma dobroverna oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018099
OZ člen 12, 633, 633/3, 649, 649/1, 652, 653, 653/2, 659, 659/1, 659/2, 660. ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3. Posebne gradbene uzance uzanca 9, 9-5, 9-6, 9-8, 34, 34/2.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - cena gradbenih del - dodatna dela - presežna dela - nepredvidena dela - trditveno breme - substanciranje trditev - sklicevanje na dokaz - trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - naročilo dodatnih del - očitna napaka - grajanje očitne napake - pregled in prevzem opravljenih del
V obravnavanem primeru je gradbena pogodba vsebovala klavzulo „ključ v roke“, vendar za točno določno našteta dela, hkrati pa je bilo tudi izrecno dogovorjeno, da se bodo druga, več ali kasnejša dela zaračunala posebej. Kadar predmet gradbene pogodbe s klavzulo „ključ v roke“ ni celoten objekt, ampak zgolj posamezne vrste gradbenih del, obsega takšna cena vrednost tistih vrst del, za katera je s pogodbo določeno, in sicer ne glede na dejansko količino potrebnih del. Ne obsega pa takšna cena drugih vrst del, ki s pogodbo niso bila dogovorjena, četudi so ta druga dela potrebna za uporabo celotnega objekta, na katerem se opravljajo pogodbena dela.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost šole - osnovna šola - nesreča na smučišču - šola v naravi - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - vmesna sodba
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Če sodišče druge stopnje poseže v sodbo sodišča prve stopnje in odločitev sodišča prve stopnje spremeni, mora biti obrazložitev izčrpnejša. Če poseže v ugotovitve dejanskega stanja, bo morala obrazložitev doseči standard, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Če v celoti potrdi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in spremeni le materialnopravno odločitev, mora izpostaviti tiste bistvene materialnopravne razloge, ki so ga vodili k drugačni odločitvi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/2-8, 339/2-14.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomajkljivosti sodbe - opredelitev sodišča o dejstvih in dokazih
Revizija se dopusti glede procesne korektnosti opredelitve sodišč nižjih stopenj do trditev in dokaznih predlogov o delni neodplačnosti sporne pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO
VS0018095
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teorija ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze
Teorija sine qua non temelji na enakosti vseh pogojev pri povzročitvi posledice, ki ni sprejeto ne v teoriji ne v sodni praksi. Naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom (protipravnim ravnanjem) in škodno posledico mora obstajati, vendar ni vsak naravni vzrok tudi pravno upošteven. Po teoriji ratio legis vzročnosti so v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin izhaja, da je bilo nedopustno ravnanje toženke (nezakonita prekinitev postopka upravnega organa) samo eden od vzrokov za nastanek škode, ne pa odločilni vzrok. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, je glavni razlog za nerealizacijo tožnikovega načrta (zgraditi in odpreti avtopralnico s kava barom) v tem, da je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, in sicer zaradi neusklajenosti projektne dokumentacije s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, kar izhaja iz tožnikove sfere.
SPZ člen 217, 217/1, 222. ZPP člen 11, 228, 264, 286, 286/4, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 371, 379, 379/1. ZTLR člen 28. URS člen 22.
dopuščena revizija - služnost pridobitev služnostne pravice - stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - spremembe obsega in načina izvrševane služnosti - priposestvovanje služnosti - trditveno in dokazno breme - prekluzija - nova dejstva in dokazi - listina pri tretji osebi - krivda za prepozno predlaganje dokazov - enako varstvo pravic - pravica do izjave v postopku - enakost orožij - načelo vestnosti in poštenja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče ne more naložiti tožnici, da bi morala služnostno pogodbo predložiti že prej, če zanjo sploh ni vedela. Tako ji tudi ni mogoče očitati, da bi morala uporabiti možnosti iz 228. člena ali 264. člena ZPP.
Ker nižji sodišči nista upoštevali novih navedb in nista izvedli kasneje predloženih dokazov, ki so za odločitev v tej zadevi bistveni, sta tožnici kršili ustavno pravico do izjave (22. člen Ustave RS) in storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev vsakega razumnega dvoma strank in javnosti v nepristranskost določenega sodišča. Okoliščina, da je tožnica zaposlena pri pristojnem sodišču v povezavi z naravo spora zato nedvomno predstavlja utemeljen razlog za delegacijo pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Tožnikovega dojemanja vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot nepoštenega ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, zato vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti.
ZPP člen 7, 212, 354, 354/1, 370, 370/3, 371, 371/1. OZ člen 119.
trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče je s sodbo spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo procesna pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (nepravilna uporaba drugega člena ZPP). Pritožbeno sodišče je samo odpravilo posledice navedene procesne kršitve tako, da pri odločanju o prvem podrejenem tožbenem zahtevku ni upoštevalo trditev, ki jih stranki nista pravočasno ponudili. Revizija ne vsebuje argumentiranih trditev o morebitnih procesnih kršitvah, ki bi jih pritožbeno sodišče morda storilo v zvezi s sprejeto odločitvijo. S tem v zvezi je lahko opravljen materialnopravni preizkus sporne odločitve le v okviru relevantnega dejanskega stanja, ki ga je pritožbeno sodišče zamejilo v 9. in 10. točki obrazložitve odločbe pritožbenega sodišča.
Materialno trditveno (in dokazno) breme za dejstva, ki vodijo do zaključka o nastali škodi, leži na strani tožnika. Zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka ostaja enako. Procesno dokazno breme pa je zgolj procesni odraz materialnega dokaznega bremena in stranki nalaga, da v postopku navede dejstva in predlaga dokaze, ki so zanjo glede na materialno pravo odločilni za uspeh. Glede na uspeh dokazovanja pa lahko prehaja od ene stranke k drugi.
Tožnik, ki je pojasnil, da zahteva izgubo dohodka pri opravljanju odvetniške dejavnosti, in ponudil tudi način, po katerem naj sodišče njen obseg ugotovi, je zadostil svojemu trditvenemu bremenu in zahtevi po sklepčnosti tožbe. Ugovori, ki jih v postopku postavi nasprotna stranka, praviloma nanjo ne morejo vplivati.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018154
ZVetL člen 3, 4, 14, 14/1. ZPP člen 320.
etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - solastnina - navidezna solastnina - idealni deleži - pravno varstvo - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pasivna legitimacija - vpis v zemljiško knjigo - subjektivne meje pravnomočnosti
Položaj navidezne solastnine kot ene izmed oblik dejanske etažne lastnine predpostavlja, da je bila stavba v naravi razdeljena na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa se je izvedla le z vpisom solastniških idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji.
Dejanska etažna lastnina po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Zadostuje, da je tožnica lastninsko tožbo vložila proti osebi, ki je zemljiškoknjižni solastnik in ki ima torej navidezni solastniški delež, v resnici pa izključno lastnino posameznega dela. Takšna sodba izven tega, da med pravdnima strankama ugotavlja, da je oseba, ki je lastnik posameznega dela, druga, kot je to preko navidezne solastnine vidno iz zemljiške knjige, v ničemer ne bo posegla v položaj ostalih dejanskih etažnih ali navideznih zemljiškoknjižnih (so)lastnikov na nepremičnini.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2, 420/5.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izčrpanje pravnih sredstev
Trditve v zahtevi za varstvo zakonitosti ne morejo omajati obstoja utemeljenega suma osumljencu očitanega kaznivega dejanja, temveč pomenijo izpodbijanje s pravnomočno odločbo ugotovljenega dejanskega stanja; iz tega razloga pa zahteve ni mogoče vložiti.