pravica do delne invalidske pokojnine - brezposelni zavarovanec - varstvo že pridobljene pravice
Ker je tožnik pravico do delne invalidske pokojnine že pridobil, kasnejše prenehanje delovnega razmerja ne more povzročiti izgube pravice do delne pokojnine na podlagi določbe 97. člena ZPIZ-1. Ta določba je namenjena ureditvi položaja brezposelnih zavarovancev, ki prvič pridobivajo pravico do invalidske pokojnine. Če so pravico že pridobili, ta določba zanje ni več uporabljiva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007786
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj
Dejstvo, da se je morala oškodovanka v strahu pred obsojenko umikati iz hiše, v kateri je sicer prebivala in je bil njen dom, ter zato hoditi po vasi in se v primeru hujšega mraza zatekati k sosedom, povsem jasno opredeljuje podrejen položaj, v katerega je bila z ravnanjem obsojenke potisnjena in zato predstavlja določno konkretizacijo tega zakonskega znaka.
odreditev in trajanje pripora – ponovitvena nevarnost – varnost ljudi
Iz vsebine pojma „varnost ljudi“ ni mogoče vnaprej izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, češ da z njimi varnost ljudi sploh ne more biti ogrožena, vendar pa mora sodišče pri odločanju o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob uporabi načela sorazmernosti pretehtati, ali je v konkretnem primeru ogrožanje varnosti ljudi, ki bi lahko pomenila izpustitev obdolženca, tako težak poseg v njihovo ustavno pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina goriva
Že sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da sodišče v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne ugotavlja storitve kaznivega dejanja, temveč presoja le, ali ima očitano ravnanje delavca vse znake kaznivega dejanja. Glede na to dejstvo, da je bil kazenski postopek zoper tožnika zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine ustavljen, ni ovira za ugotovitev, da je imelo tožnikovo ravnanje v zvezi s spornim prilaščanjem goriva znake kaznivega dejanja tatvine.
kolektivni delovni spor - ničnost sporazuma med sindikatom in vlado - upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa - zavrženje predloga
Tudi v primeru, če bi sprejeli stališče predlagatelja, da naravo kolektivne pogodbe nima le Sporazum med Sindikatom policistov Slovenije, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo št. 004-146/2013/2 z dne 31. 5. 2013 v 3. točki, temveč tudi nekatere druge točke Sporazuma, ta ne velja za predlagatelja tega spora (predlagatelja, ki je sindikat) v obligacijskem delu niti v normativnem delu, torej je že iz tega razloga izključena pravica predlagatelja, da vloži predlog z navedenim zahtevkom po prvem odstavku 47. člena ZDSS-1. Tudi upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa predlagatelja (sindikata) po drugem odstavku 47. člena ZDSS-1 v zvezi z zahtevkom za ugotovitev ničnosti Sporazuma ni podano le zato, ker je kolektivno pogodbo sklenil delodajalec le z enim od več reprezentativnih sindikatov in pri tem ni upošteval (na en ali drug način) drugega sindikata. Po sedanji ureditvi od delodajalca namreč ni mogoče zahtevati, da kolektivno pogodbo sklene z vsemi sindikati, ki zastopajo delavce pri delodajalcu.
Načeloma se je mogoče strinjati z izhodiščem, da predlog v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami lahko vloži tudi sindikat kot organizacija delavcev zaradi varstva njihovih ekonomskih in socialnih pravic in interesov. Kot navedeno je v zvezi s takšnim uveljavljanjem varstva določen še dodaten pogoj - izkazanost upravičenega uveljavljanja skupinskega interesa.
Predlagatelj ne zatrjuje, da skupinski interes uveljavlja v povezavi s posameznimi določbami Sporazuma, s katerimi naj bi bilo nezakonito poseženo v pravice policistov, oziroma da bi bile te pravice nezakonito urejene ali bi bila ta ureditev npr. v nasprotju z načeli enakega obravnavanja ali drugimi (ustavnimi) pravicami.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - začetek teka roka za odpoved - policist
Sodišče je ugotovilo, da se šteje, da je bil z obvestilom službe generalnega direktorja s strani Specializiranega državnega tožilstva RS o vloženi zahtevi za preiskavo zoper tožnico zaradi ravnanj, ki so bila predmet sporne odpovedi, dne 24. 4. 2013 o tožničinih kršitvah, kot razlogu za podajo izredne odpovedi, obveščen tudi generalni direktor Policije, kot pristojna oseba za odločanje o sporni odpovedi. Po ugotovitvah sodišča je bil generalni direktor s tem obvestilom „v celoti seznanjen z očitanimi kršitvami tožnice, ki so imele tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic“.
Taka ugotovitev omogoča presojo, da je od navedene seznanitve z dne 24. 4. 2013 pričel teči tridesetdnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je opredeljen v drugem odstavku 109. člena ZDR-1, tako, da je pred podajo odpovedi v mesecu septembru 2013 že potekel.
ZKP člen 44, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – obdolženec kot priča - pravice obrambe - izvedenstvo – izločitev izvedenca - zavrnitev zahteve za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Glede na drugačno vlogo izvedenca v postopku je v prvem odstavku 44. člena ZKP poudarek ravno na smiselni uporabi določb o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov tudi za izvedence.
Izpovedba oškodovanca, zaslišanega kot priče, v času, ko kazenska postopka še nista bila združena in še ni imel statusa obdolženca, ne predstavlja dokaza, pridobljenega s kršitvijo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ali dokaza, pridobljenega na podlagi nedovoljenega dokaza.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – zahteva za izločitev dokazov – rok za zahtevo za izločitev - predobravnavni narok - prekluzija
Potem ko je obsojenka izjavila, da krivde ne priznava, je bila obramba na predobravnavnem naroku dolžna podati predlog za izločitev dokazov. Zaradi nastopa prekluzije glede izločitve dokazov, pridobljenih pri hišni preiskavi, je obramba prekludirana z navajanjem ugovorov, ki izhajajo iz zatrjevane nezakonitosti hišne preiskave.
dopuščena revizija - odpravnina ob upokojitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlog
Tožnik je izpolnil oba v prvem odstavku 132. člena ZDR določena pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi: pogodba o zaposlitvi mu je prenehala 9. 10. 2012, ko se je iztekel odpovedni rok, določen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takoj naslednjega dne, to je 10. 10. 2012, pa se je tožnik upokojil. Med statusom zaposlenega in statusom upokojenca tako ni bilo nobene časovne prekinitve. Kumulativno sta bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 132. člena ZDR, to je, da je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi in se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja.
Tožnik ni sprejel ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, zato na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni imel pravice do odpravnine po 109. členu ZDR. Določba petega odstavka 132. člena ZDR onemogoča, da bi delavec hkrati prejel odpravnino ob upokojitvi in odpravnino po 109. členu ZDR oziroma delavcu omogoča prejem razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu ZDR nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi. Nobene podlage pa ni zato, da bi glede upravičenosti do odpravnine ob upokojitvi izenačili položaj delavca, ki je prejel odpravnino po 109. členu ZDR in položaj delavca, ki te odpravnine ni prejel, ker ni sprejel ponudbe delodajalca.
kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu - načelo zakonitosti
Z Zakonom o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, v katerem so naštete prepovedane snovi, med njimi v točki S1. anabolični steroidi, je Konvencija, z njo pa tudi Seznam, postala del našega notranjega prava. S tem je bilo zadoščeno načelu zakonitosti glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika tudi v delu, ki se nanaša na nedovoljene snovi v športu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ponudba ustreznega delovnega mesta - ustrezna zaposlitev - posebna znanja in veščine
Po tretjem odstavku 90. člena ZDR je sicer ustrezna tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa te določbe ni mogoče razlagati tako, da je tudi z vidika delodajalca ustrezno (v smislu dolžnosti ponudbe) prav vsako delovno mesto, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe. Paleta možnih del pri določenih poklicih je zelo široka in poklic ekonomista (vrsta in stopnja izobrazbe, ki se je alternativno zahtevala na delovnem mestu svetovalec uprave in se je kot osnovna zahtevala tudi na delovnem mestu direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling) je eden od njih. Zato je nedvomno z vidika ustreznosti drugega delovnega mesta pomembna tudi vsebina dela in temu primerno zahtevana posebna (specifična) znanja.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Dejstvo, da je obtoženec potem, ko mu je bila odvzeta prostost, večkrat telefonično vznemirjal oškodovanko, sklep o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja le še utrjuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravna oseba kot stranka v postopku - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot zakoniti zastopnik stranke v postopku
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke, ki je pravna oseba, zakonski partner sodnice sicer stvarno in krajevno pristojnega (številčno največjega) sodišča, ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015356
ZDen člen 2, 6, 6/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZUP člen 292, 292/1, 293, 293/1. ZOR člen 379, 379/1. OZ člen 356, 356/1. ZSOS člen 2, 3, 3/1, 3/2, 4, 4/3. ZSDH-1 člen 77.
dovoljena revizija - denacionalizacija - izvršba odločbe o denacionalizaciji - pravni interes - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zastaranje - zastaranje judikatne terjatve - posebna narava denacionalizacije - celovita ureditev denacionalizacije - SDH - novo pooblastilo za revizijo
Glede na to, da je ureditev ZDen ob vseh dograditvah zakonskih rešitev v preteklih letih tudi po namenu zakonodajalca usmerjena v zaokroženo in celovito urejanje vseh temeljnih vprašanj pravic in obveznosti subjektov v postopku denacionalizacije, tako ni mogoče sklepati, da gre v primeru instituta zastaranja za vprašanje, ki nakazuje pravno praznino v ureditvi ZDen. To, da se zakonodajalec za takšno materialnopravno normo ni odločil, kaže ob danih okoliščinah na njegov namen navedeno upravnopravno razmerje ohraniti v veljavi prek daljšega obdobja in z manj omejitvami, kot sicer velja za zastaranje judikatnih terjatev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - presoja pogojev za prenehanje pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča
Toženka neutemeljeno meša in povezuje pogoje za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (kjer zakon kot pogoj določa tudi, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka) z razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča iz 118. člena ZDR-1 (kjer pa zakon že izhaja iz tega, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče). Gre za dva instituta delovnega prava, ki sta različna in nista medsebojno neposredno povezana.
Ni mogoče sprejeti trditve toženke, da naj bi generalni direktor že ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici presodil tudi o možnosti sodne razveze oziroma, da naj bi bila takšna odločitev že zaradi izredne odpovedi pridržana delodajalcu oziroma njegovemu predstojniku.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018106
OZ člen 179. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, URS člen 26. ZIZ člen 272. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 421.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - odgovornost države za delo sodišča - spor o varstvu in vzgoji otroka - dodelitev otroka - odškodninski spor - začasna odredba - pravica do povrnitve nepremoženjske škode - pravica do družinskega življenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - krivda - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja protipravnega ravnanja, vzročne zveze, škode in krivde toženke ter višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
OZ člen 1013. ZPP člen 367a/1, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - poroštvo - izjava o poroštvu - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najemne pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - manjše sodišče - dvom v nepristranskost sodnikov -
Le trditve o pristranskosti posameznega sodnika, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhno sodišče, ne morejo utemeljevati prenosa krajevne pristojnosti, temveč lahko pomenijo le razlog za izločitev sodnika v skladu s 70. členom ZPP.
Bistvena sporočilnost spornega časopisnega prispevka se nanaša na stanje stanovanja, ki ga je S. R. oddala v najem tožnici in na potek sodnih postopkov, ki so bili povezani s posestjo navedenega stanovanja. Trditve v predlaganem popravku (npr. trditev, da S. R. ni lastnica hiše, da tožnica v stanovanju ni naselila golobov in na njihovo obnašanje ni mogla vplivati) ne predstavljajo relevantnega zanikanja dejstev v spornem prispevku in zato s popravkom nedvomno ne bi bil vzpostavljen logičen diskurz med stališči novinarja in predlagateljico popravka, ki bi uporabnikom medija omogočil oblikovanje racionalnega stališča o prispevku.