odreditev in trajanje pripora – ponovitvena nevarnost – varnost ljudi
Iz vsebine pojma „varnost ljudi“ ni mogoče vnaprej izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, češ da z njimi varnost ljudi sploh ne more biti ogrožena, vendar pa mora sodišče pri odločanju o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob uporabi načela sorazmernosti pretehtati, ali je v konkretnem primeru ogrožanje varnosti ljudi, ki bi lahko pomenila izpustitev obdolženca, tako težak poseg v njihovo ustavno pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
kolektivni delovni spor - ničnost sporazuma med sindikatom in vlado - upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa - zavrženje predloga
Tudi v primeru, če bi sprejeli stališče predlagatelja, da naravo kolektivne pogodbe nima le Sporazum med Sindikatom policistov Slovenije, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo št. 004-146/2013/2 z dne 31. 5. 2013 v 3. točki, temveč tudi nekatere druge točke Sporazuma, ta ne velja za predlagatelja tega spora (predlagatelja, ki je sindikat) v obligacijskem delu niti v normativnem delu, torej je že iz tega razloga izključena pravica predlagatelja, da vloži predlog z navedenim zahtevkom po prvem odstavku 47. člena ZDSS-1. Tudi upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa predlagatelja (sindikata) po drugem odstavku 47. člena ZDSS-1 v zvezi z zahtevkom za ugotovitev ničnosti Sporazuma ni podano le zato, ker je kolektivno pogodbo sklenil delodajalec le z enim od več reprezentativnih sindikatov in pri tem ni upošteval (na en ali drug način) drugega sindikata. Po sedanji ureditvi od delodajalca namreč ni mogoče zahtevati, da kolektivno pogodbo sklene z vsemi sindikati, ki zastopajo delavce pri delodajalcu.
Načeloma se je mogoče strinjati z izhodiščem, da predlog v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami lahko vloži tudi sindikat kot organizacija delavcev zaradi varstva njihovih ekonomskih in socialnih pravic in interesov. Kot navedeno je v zvezi s takšnim uveljavljanjem varstva določen še dodaten pogoj - izkazanost upravičenega uveljavljanja skupinskega interesa.
Predlagatelj ne zatrjuje, da skupinski interes uveljavlja v povezavi s posameznimi določbami Sporazuma, s katerimi naj bi bilo nezakonito poseženo v pravice policistov, oziroma da bi bile te pravice nezakonito urejene ali bi bila ta ureditev npr. v nasprotju z načeli enakega obravnavanja ali drugimi (ustavnimi) pravicami.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina goriva
Že sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da sodišče v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne ugotavlja storitve kaznivega dejanja, temveč presoja le, ali ima očitano ravnanje delavca vse znake kaznivega dejanja. Glede na to dejstvo, da je bil kazenski postopek zoper tožnika zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine ustavljen, ni ovira za ugotovitev, da je imelo tožnikovo ravnanje v zvezi s spornim prilaščanjem goriva znake kaznivega dejanja tatvine.
Ne glede na to, da je odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR podan, če delavec krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima znake kaznivega dejanja (za razliko od odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, kjer je odpovedni razlog izrecno opredeljen s hujšo kršitvijo, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti), je zato treba tudi v tem primeru izhajati iz delavčeve krivde. To, da v 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni določena oblika krivde, ne pomeni, da se pogodba o zaposlitvi lahko odpove, če se le objektivno ugotovi kršenje pogodbenih in drugih obveznosti.
Pri ugotavljanju zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne gre za odločanje o ravnanju delodajalca, ampak za odločanje o ravnanju delavca.
premoženjskopravni zahtevki – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – kršitev kazenskega zakona
Sodišče v kazenskem postopku o premoženjskopravnem zahtevku res odloča z uporabo predpisov civilnega materialnega prava, vendar odločitve sodišča v tem delu ni mogoče izpodbijati zaradi kršitve teh predpisov, temveč le zaradi kršitev kazenskega zakona.
Če obdolženec ni spoznan za krivega izvršitve kaznivega dejanja (v obravnavanem primeru mu je bil izrečen varnostni ukrep, ker je dejanja storil v stanju neprištevnosti), o utemeljenosti premoženjskopravnega zahtevka ni mogoče odločati, temveč je oškodovanca treba napotiti na pravdo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007808
ZKP člen 368, 368/3, 372, 372-1. KZ-1 člen 196, 202.
obrazložitev sodbe – oprostilni del sodbe brez obrazložitve - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo.
Določba 196. člena KZ-1 ureja tiste položaje, ko delodajalec ne plača prispevkov za socialno varnost delavca, torej posameznika v delovnem razmerju. Določba 202. člena KZ-1 je v tem delu širša in ne zajema le neplačila prispevkov za socialno varnost, temveč vsakršno ravnanje v nasprotju s predpisi o socialnem zavarovanju (ko ne gre za neplačilo predpisanih prispevkov za delavca s strani delodajalca, ampak za druge kršitve predpisov o socialnem zavarovanju).
povračilo stroškov za zdravljenje v tujini - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije - pomanjkanje pravnega interesa
Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala, da sodišče ugotovi, da je upravičena do napotitve na zdravljenje v tujino. Takšnega zahtevka tožnica med postopkom ni formalno spremenila. Sodišče druge stopnje s tem, ko ji je priznalo pravico do zdravljenja v tujini in toženi stranki naložilo, da jo napoti v klinično ustanovo v tujino, ki ima izkušnje z zdravljenjem okužb s Coxsackie virusi zaradi diagnostične obdelave in zdravljenja, ni prekoračilo zahtevka, kot ga je postavila tožnica, ampak je zahtevku dejansko v celoti ugodilo. V pojmu zdravljenje je zajeta tako diagnostika kot tudi zdravljenje v ožjem pomenu besede.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007788
URS člen 29. ZPrCP člen 8.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča storilec ni zgolj zatrjeval razbremenilnih dejstev, temveč je svoje trditve podkrepil z dokazom, prav tako je podal dokazni predlog za izvedbo še drugih dokazov, s katerimi bi lahko izpodbil obstoj v prvem odstavku 8. člena ZPrCP domnevanega dejstva. Storilčevo navedbo, da lahko pošlje tudi kopijo potnega naloga, je ob navedbah v zahtevi in priloženem službenem potrdilu mogoče šteti za dokazni predlog.
Prvi dve kršitvi sta bili takoj odkriti, zato bi moral delavec tudi ustna opozorila zaradi napak upoštevati v smislu povečanja skrbnosti pri opravljanju dela. V obravnavani zadevi revident tega ni upošteval in tudi po obeh ustnih opozorilih dela ni opravljal s pričakovano skrbnostjo.
Glede na to, da se tožena stranka ukvarja z bančno dejavnostjo in da so bile vse kršitve vezane na ravnanje z denarnimi sredstvi, upravičeno pričakuje s strani svojih delavcev ustrezno večjo pozornost pri opravljanju dela.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – nedovoljen dokaz - izpovedba priče - prepoznava na glavni obravnavi – pravice obrambe
Priča, ki je pred razpravno dvorano slišala pogovor med zagovornikom in obsojencem, ni zavezana k varovanju tajnosti po Zakonu o odvetništvu in njena spontana izpovedba o tem, kaj je slišala, tudi ne predstavlja dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Dejstvo, da je obtoženec potem, ko mu je bila odvzeta prostost, večkrat telefonično vznemirjal oškodovanko, sklep o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja le še utrjuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravna oseba kot stranka v postopku - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot zakoniti zastopnik stranke v postopku
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke, ki je pravna oseba, zakonski partner sodnice sicer stvarno in krajevno pristojnega (številčno največjega) sodišča, ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015356
ZDen člen 2, 6, 6/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZUP člen 292, 292/1, 293, 293/1. ZOR člen 379, 379/1. OZ člen 356, 356/1. ZSOS člen 2, 3, 3/1, 3/2, 4, 4/3. ZSDH-1 člen 77.
dovoljena revizija - denacionalizacija - izvršba odločbe o denacionalizaciji - pravni interes - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zastaranje - zastaranje judikatne terjatve - posebna narava denacionalizacije - celovita ureditev denacionalizacije - SDH - novo pooblastilo za revizijo
Glede na to, da je ureditev ZDen ob vseh dograditvah zakonskih rešitev v preteklih letih tudi po namenu zakonodajalca usmerjena v zaokroženo in celovito urejanje vseh temeljnih vprašanj pravic in obveznosti subjektov v postopku denacionalizacije, tako ni mogoče sklepati, da gre v primeru instituta zastaranja za vprašanje, ki nakazuje pravno praznino v ureditvi ZDen. To, da se zakonodajalec za takšno materialnopravno normo ni odločil, kaže ob danih okoliščinah na njegov namen navedeno upravnopravno razmerje ohraniti v veljavi prek daljšega obdobja in z manj omejitvami, kot sicer velja za zastaranje judikatnih terjatev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - presoja pogojev za prenehanje pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča
Toženka neutemeljeno meša in povezuje pogoje za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (kjer zakon kot pogoj določa tudi, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka) z razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča iz 118. člena ZDR-1 (kjer pa zakon že izhaja iz tega, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče). Gre za dva instituta delovnega prava, ki sta različna in nista medsebojno neposredno povezana.
Ni mogoče sprejeti trditve toženke, da naj bi generalni direktor že ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici presodil tudi o možnosti sodne razveze oziroma, da naj bi bila takšna odločitev že zaradi izredne odpovedi pridržana delodajalcu oziroma njegovemu predstojniku.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - hišna preiskava - zaseg predmetov - predkazenski postopek - škoda
Odločitev glede vrnitve zaseženih predmetov lahko sprejmejo le pristojni organi v okviru (pred)kazenskega postopka. Usoda zaseženega denarja je torej vezana na usodo (pred)kazenskega postopka. Šele potem bo mogoče ugotoviti, ali je toženka ravnala (ne)zakonito in kršila ustavne pravice, ko tožniku ni vrnila (njegovih) zaseženih predmetov (ter mu morda povzročila škodo). Predkazenski postopek zoper tožnika pa še ni končan, zato so razlogi višjega sodišča, da je v tem trenutku preuranjeno sklepati, da je tožniku z zasegom denarja kot protipravnim ravnanjem organov toženke nastala škoda, pravilni.
Seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pri subjektivni kumulaciji zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne pride v poštev.
ZKP člen 357, 357-3. 372, 372-1. KZ-1 člen 301, 301/1. ZJRM-1 člen 6, 7, 22.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja – uradno dejanje – delovanje v skupini - prekršek
Obdolžencem se ni očitalo le neupoštevanje ukaza policistov, naj se razidejo in prenehajo s kršitvami javnega reda in miru, ampak tudi zavestno sodelovanje v skupinah protestnikov, ki sta policistom z aktivnim ravnanjem (metanjem granitnih kock, steklenic, palic in drugih nevarnih predmetov) poskusili preprečiti izvedbo ukazanega ravnanja, zakonitih konkretnih policijskih nalog zagotavljanja varnosti življenj, osebne varnosti, varnosti premoženja ter vzdrževanje javnega reda in miru.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – zakonski znaki kaznivega dejanja – dvojna kaznivost
V primeru kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja se konkretno, storilcu očitano ravnanje, presoja glede na vse okoliščine primera, tako na primer glede na mladoletnikovo starost, kraj, kjer se je tako ravnanje izvršilo, način in intenziteto samega ravnanja ter s tem prizadejanih telesnih ali duševnih bolečin in podobno.