PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0079543
ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/3. ZOUTI člen 10.
znamka – varstvo znamke – udeležba v postopku – zainteresirana oseba – tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe – uporaba znamke – upravičen razlog za neuporabo znamke – določila tobačne zakonodaje – transliteracija – načelo lojalne interpretacije – pravni interes – oblikovalni zahtevek – res iudicata – dokazno breme
Standard zainteresirane osebe je treba interpretirati tako, da tožbo na razveljavitev lahko vloži vsak, ki je zainteresiran za to, da so v register vpisane le znamke, ki so resno in dejansko uporabljene. Zato je preozka taka razlaga določila prvega odstavka 120. člen ZIL-1, ki bi štela kot zainteresirano osebo samo imetnika identične znamke.
Dokazi o rabi znamke HUGO BOSS v latinici v obravnavanem primeru ne dokazujejo rabe izpodbijane znamke. Pri pojavnih oblikah znamke HUGO BOSS v latinici in cirilici ne gre za uporabo znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke, saj vizualna primerjava znakov pripelje do zaključka, da sta si znamki do take mere različni na izgled (vizualno), da gre za različni znamki, ki ju povprečen potrošnik v Republiki Sloveniji ne bi enačil in jima pripisoval identičnega izvora.
Tožena stranka je tista, ki se s trditvami in dokazi o rabi znamke s strani svojega pravnega prednika lahko razbremeni razveljavitve izpodbijane znamke, sama pa tudi nosi posledice odločitve, da je pridobila znamko, ki se ni uporabljala.
Morebitne ovire za reklamiranje blaga iz razreda 34 mednarodne klasifikacije same po sebi ne opravičujejo neuporabe znamke za zaznamovanje blaga. Slednje je bistvena funkcija znamke.
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko upravičenec zahteva ali plačilo dogovorjenega honorarja ali civilno kazen (do 200% povečano nadomestilo za uporabo), ne pa obojega. Ker je tožnik zahteval plačilo običajnega honorarja, ki mu je tudi bil prisojen, je izgubil pravico zahtevati povečano nadomestilo.
Kolektivna organizacija avtorjev na podlagi ZASP–B v svojem imenu uveljavlja pravice avtorjev.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
pogodba o uporabi glasbenih neodrskih del - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - tarifa - nadomestilo za uporabo repertoarja - zastaranje terjatve
Razveljavljen tarifni del pravilnika na veljavnost pogodbe ni vplival, saj sta bila način in višina plačila med strankama v pogodbi dogovorjena posebno, sama obveznost plačila nadomestila za uporabo repertoarja pa izhaja že iz ZASP in torej pogodba ni bila sklenjena na podlagi prej navedenega pravilnika, ampak na podlagi ZASP.
ZASP člen 21, 146, 146/1, 146/1-8, 164, 164/1. ZOR člen 372, 376, 378. OZ člen 352, 355, 376. OZ-A člen 1, 2.
materialne avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje – dejavnost kolektivnih organizacij – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – odškodninske terjatve – enoletni zastaralni rok – denarne obveznosti – obresti – kdaj obresti nehajo teči
Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic ne obsega le sklepanja pogodb o uporabi varovanih del in pobiranja ter izterjave avtorskih honorarjev in nadomestil od uporabe avtorskih del, ampak vključuje tudi uveljavljanje varstva avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi. Sem spada med drugim uveljavljanje odškodnine in morebitnih drugih sankcij po ZASP pred sodiščem zoper uporabnike v primeru neupravičene uporabe avtorskih del.
OZ člen 82, 83, 339, 339/2, 648. ZASP člen 80, 80/1, 80/2, 99, 99/4. ZDoh člen 127, 127-9.
avtorsko pravo – urednikovanje televizijske oddaje - škoda zaradi kršitve avtorske pogodbe – neutemeljen odstop od pogodbe – razlaga pogodbe - dohodnina
Avtorske pogodbe morajo biti sklenjene v pisni obliki. V kolikor pa tožena stranka trdi, da bi iz okoliščin primera sodišče moralo sklepati, da je bilo dogovorjeno kaj drugače, s tem smiselno trdi, da naj bi bilo ustno dogovorjeno še kaj drugega. V tem primeru pa je treba uporabiti 2. odst. 80. člena ZASP, ki določa, da se sporne ali nejasne določbe posla (v tem primeru naj bi šlo za trditve o dogovorjenem višjem honorarju istega posla) razlagajo v korist avtorja.
Pogodbe je potrebno razlagati tako, kot se glasijo, upoštevati pa je potrebno tudi skupen namen pogodbenikov in načela obligacijskega prava.
Tožena stranka mora plačati akontacijo dohodnine od prisojenega zneska, ko bo izpolnila sodbo. Če pa tožena stranka pri izpolnitvi sodbe ne bo odvedla po zakonu obveznega plačila dohodnine, bo tedaj nastala tožnici škoda in bo za ta znesek, za katerega bi res morala ob letu plačati dohodnino, lahko zahtevala od tožene stranke. V trenutku sojenja pa ta škoda še ni nastala.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0055659
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3, 272/4. ZVK člen 13, 13/2, 13/2-7, 13/2-14.
regulacijska začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev pravil nelojalne konkurence – prekinitev poslovnih razmerij – težko nadomestljiva škoda
Pri izdajanju začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Izdaja regulacijske začasne odredbe je v določenih primerih sicer nujna za zagotovitev učinkovitosti pravice do sodnega varstva, vendar je zgolj sredstvo zavarovanja – ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Sodišče mora ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke zelo omejevalno razlagati pojem „težko nadomestljive škode“.
Za varstvo patentnih zahtevkov je pomembno, da sodišče ne nudi pravnega varstva domnevnemu kršilcu, ki bi po enakem postopku izdelal novo snov, in ne more ščititi položaja upnika kot imetnika patenta v tem smislu, da bi nihče, ki bi izdelal isto snov po drugem postopku, slednje ne bi smel uporabljati.
Razlaga, da sicer v upnikovem patentu odsotnost vode ni izrecno navedena, se pa iz vseh ostalih delov teksta zahtevka razume, da gre za tipičen primer postopka suhe granulacije, je pravilna.
Pravilnost materialnopravne odločitve prvostopenjskega sodišča potrjuje v okviru pravilne uporabe 2. odstavka 18. člena ZIL-1 opis patentnega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0058761
ZASP člen 21, 146, 146-2, 147, 158, 159. OZ člen 198, 347. ZOR člen 219.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – pogodba – neupravičena obogatitev
Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja oz. imetnika avtorske pravice s tem, da dajejo imetniku izključno pooblastilo za dovoljevanje ali prepovedovanje uporabe varovanega dela. Uporaba avtorskega dela je tako dopustna le, če je uporabnik pridobil ustrezno materialno upravičenje. Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.
ZASP člen 5, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 104, 105.
avtorsko delo – slogani – kratki enostavni slogani – standardi avtorskega dela – pogoji avtorskega dela – reklamno geslo
Besednim zvezam: NARAVNA MINERALNA VODA IZ SRCA ALP, VODA Z GORSKIM POREKLOM, IZ SRCA ALP in ZLATO JEZERO, ni mogoče nuditi avtorskopravnega varstva iz 5. člena ZASP.
Prvo navedena izraza niti ne izpolnjujeta pogojev sloganov, kot tudi ne standarda avtorskega dela iz 5. člena ZASP, druga dva pa ne pogojev avtorskega dela (individualnosti in ustvarjalnosti).
Opredelilni element oglaševalskega slogana je reklamno geslo oziroma reklamno programska misel in ne zgolj poimenovanje proizvoda samega po sebi ter navedba njegovega geografskega izvora.
Kratki, enostavni in stereotipni slogani ne uživajo avtorskopravnega varstva.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija avtorja – običajen avtorski honorar – predelava avtorskega dela – običajna dosegljivost avtorja – poseg v moralno avtorsko pravico
Če je bilo avtorsko delo narejeno v delovnem razmerju, materialna avtorska pravica ni prešla na tožnikovega delodajalca. Materialne avtorske pravice se od avtorja ne prenesejo na delodajalca, ampak so le obremenjene s pravicami delodajalca. Če pa tretje osebe kršijo avtorske pravice, je tudi avtor tisti, ki je legitimiran, da nastopi zoper kršilce.
Lastnik mora predelavo avtorskega dela prednostno ponuditi prvotnemu avtorju, če je ta živ in običajno dosegljiv. Dejstva, da je avtor upokojen, pa ni mogoče interpretirati, da zato običajno ni dosegljiv.
Ker je predmet varovanja tako moralnih kot tudi materialnih avtorskih pravic omejen na izvedbo fasadne obloge in izvedbo zunanjega panoramskega dvigala, kot je bil ugotovljen poseg v avtorsko delo, se kot običajen honorar lahko upoštevalo samo tisti honorar, do katerega bi bila tožnika upravičena v zvezi s predelavo fasade in izgradnjo panoramskega dvigala, ne pa drugih stvaritev, ki niso predmet varovanja avtorskih pravic.
Poseg v moralno avtorsko pravico sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda. Predstavlja lahko le pravnorelevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
Ker založniška pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, je treba vse sporne točke šteti v korist avtorja. Toženi stranki ni uspelo dokazati, da bi od tožnika prejela soglasje (pisno ali konkludentno), da neprodane izvode prodaja posebej. Kljub temu da je tožena stranka dokazala, da je bilo običajno in da je to tožnik vedel, da so revijo prodajali tudi po posameznih mesecih, to še ne pomeni, da lahko reklamira in prodaja tožena stranka tožnikovo brošuro posebej.
avtorska pravica – kršitev avtorskih pravic – avtorska pravica v delovnem razmerju – dopolnilna sodbo – izdaja dopolnilne sodbe
Ni mogoče uporabiti določbi 27. in 95. člena ZAP, če gre za avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, zato je za presojo tožničinih pravic potrebno uporabiti specialni določbi 20. in 21. člena ZAP. Niso pomembne okoliščine, ali je delo ustvarjeno v delovnem času ali izven njega in ali je spadalo v redno delovno obveznost avtorja ali ne.
Zahtevek je bil po temelju že pravnomočno zavrnjen, zato je bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti tudi v dajatvenem delu brez posebnega obravnavanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058721
ZPP člen 2. ZASP člen 46, 48, 51, 101, 105, 167,190. OZ člen 346. ZOR člen 371.
avtorsko delo - citiranje – citat – citiranje avdiovizualnega dela – citiranje filmskega posnetka – prosta uporaba avtorskih del zaradi pravice do obveščenosti - nadomestilo za uporabo avdiovizualnega dela – vezanost na zahtevek – idem – aliud - minus – zaporedje gibljivih slik
Neuporabljenim „ostankom“ filmov kot tudi dokumentarnim posnetkom nekega dogajanja ter dokumentiranjem prireditev in aktualnih dogodkov ni dopustno že na abstraktni ravni odvzeti značaja avtorskega dela in jih označiti zgolj za zaporedje gibljivih slik iz 133. člena ZASP. Ali gre pri navedenih delih za avtorsko delo je potrebno presojati od primera do primera.
51. člen ZASP dovoljuje tudi citiranje avdiovizualnih oziroma filmskih posnetkov.
Pri citiranju gre za izjemo od varstva avtorske pravice, ki pa jo je, tako kot vse izjeme, potrebno interpretirati restriktivno. V primeru citiranja avdiovizualnega dela mora biti že iz samega inserta vidno avtorstvo in vir citata. Če (strogi) pogoji za citiranje (ter tudi za izjemo zaradi pravice do obveščenosti) niso izpolnjeni, potem ne gre za citat (oziroma izjemo zaradi pravice do obveščenosti), temveč za navadno koriščenje tujega avtorskega dela z vsemi pravnimi posledicami. V kolikor pa so pogoji za citiranje (oziroma pogoji za objavo zaradi pravice do obveščenosti) podani, potem se za uporabo tujega avtorskega dela ne plačuje nadomestila.
model – seznanjeni uporabnik - funkcionalne oblikovne značilnosti – razlikovalni učinek
Prvostopno sodišče je kot seznanjenega uporabnika pravilno štelo tistega potencialnega kupca, na katerega meri imetnik pravice iz modela, to je v danem primeru upravljalca cest, investitorja. To je oseba, h kateri je model usmerjen, in ki je seznanjena s tem, kaj je na trgu in kaj je bilo na trgu v nedavni preteklosti ter seznanjena s trendi izdelka. To je nekdo z bolj specifičnimi znanji o relevantnem trgu, kot na primer trgovec na drobno ali kaka druga oseba, ki trguje z relevantnim produktom.
Tožeča stranka je dolžna navesti vsa tista dejstva, ki substancirajo tožbeni zahtevek in ki pripeljejo do pravnih posledic, ki jih želi doseči v pravdi. Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, je pa pravotvorna dejstva prvenstveno potrebno zatrjevati. Pritrditi je sicer treba pritožniku, da se prekluzija ne nanaša na subsumpcijo že navedenih dejstev pod ustrezno pravno normo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0056104
ZASP člen 22, 22/2, 146, 147, 148, 156, 159. OZ člen 15, 190, 196, 347, 349. ZPP člen 8, 257, 260, 260/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – javno izvajanje glasbenih del – neupravičena pridobitev – zastaranje – pravica do nadomestila – dokazovanje – zaslišanje strank
Obveznost plačila uporabnika nastane le v primeru javne priobčitve glasbenega dela in ne že v primeru, če tožeča stranka izstavi račun, glasbeno delo pa ni predvajano oziroma izvedeno. V primeru, ko tožena stranka ni niti sklenila pogodbe s tožečo stranko niti ni položila nadomestila na račun tožeče stranke, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve – uporabnik (tožena stranka) je uporabil avtorska dela, o tem ni niti obvestil tožeče stranke in tudi ni plačal nadomestila za uporabo, s tem kršil avtorske pravice in bil zato pravno nedopustno okoriščen, avtorji oziroma njihov kolektivni zastopnik, na katerega je z zakonom prenešeno pooblastilo za kolektivno uveljavljanje pravic avtorjev glasbenih del (tožeča stranka), pa niso prejeli plačila za izvajana glasbena dela in bili zato brez pravne podlage prikrajšani. Za terjatve iz naslova neupravičene pridobitve pa velja splošni - petletni zastaralni rok.
izdelava računalniškega programa v času podiplomskega študija– izvorna koda programa – pridobitev materialnih avtorskih pravic
Toženčevega udejstvovanja v okviru podiplomskega študija v centru, ki je v lasti tožeče stranke, ni mogoče obravnavati kot razmerje med delodajalcem in delojemalcem.
Dejstvo, da je toženec, ki je bil štipendist Slovenske znanstvene fundacije, sporni računalniški program (tožeča stranka zahteva izročitev izvorne kode programa) izdelal v času podiplomskega študija delno tudi na opremi in v prostorih tožeče stranke, pri čemer pa sporni računalniški program ni bil del magistrske naloge, ne nudi podlage za zaključek, da je tožeča stranka na njem pridobila materialne avtorske pravice.
ZASP člen 99, 99, 99, 99. OZ člen 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2.
Naročnik mora naročeno in prevzeto avtorsko delo pregledati, takoj ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti avtorja.