Tudi v ničnostih patentnih sporih je treba predmet (izum) presoje najprej opredeliti in nato v drugi fazi presojati materialno-pravne pogoje po 112. členu ZIL-1 (tako imenovani dvo-fazni postopek). Vendar pa taka presoja ni formalizirana in ne gre za posebej predpisano obličnost.
Interpretacija patentnih zahtevkov mora biti uravnotežena in upoštevati različne interese, tako na eni strani imetnika patenta ter na drugi strani vseh ostalih, ki so omejeni s samo podelitvijo monopolne pravice (patenta). Ravnotežje je treba iskati v samem besedilu patentnega zahtevka ter pri tem upoštevati informacijsko funkcijo patenta, ki nudi ostalim udeležencem v pravnem prometu pravno varnost. Interpretacija patentnega zahtevka ne sme postati nerazumno razlaganje besedila samega patentnega zahtevka.
Ko presojamo izum, slednjega presojamo kot celoto, pri čemer vse karakteristike izuma presojamo s stališča, ali njihov seštevek doprinese nekaj inventivnega glede na trenutno stanje (dan prijave) tehnike. Za inventivno raven je tako potreben nek sinergijski učinek vseh karakteristik izuma, kot je opredeljen s patentnim zahtevkom in ne zgolj seštevek navedenih karakteristik.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065086
ZASP člen 159, 159/3, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 170, 170/2, 170/2-2. ZPP člen 109. ZOdv člen 11. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 77a, 77a-7.
pravice iz ZASP – avtorska pravica – dolžnost RTV organizacije, da sporoča spored - škoda – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – standard verjetnosti – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen zaradi žalitve sodišča – standard žaljivosti
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe v avtorskem pravu in pogojev za izrek denarne kazni zaradi žalitve sodišča.
Zapis, da se je sodišče že vnaprej odločilo in da sploh ne ve, kaj bo ugotavljalo, je nekorekten, pa vendarle za sodišče objektivno ne more pomeniti žalitve.
Ne da bi sodišče izvedlo ponujene dokaze (zaslišanje strank in prič ter poizvedbe pri tretjih osebah o uporabi lokalov) pomeni ocena prvostopenjskega sodišča o neprimernosti dokazov, češ da bi tožena stranka morala pojasniti, zakaj bi priče izpovedale drugače, kot izhaja iz predloženih listin, nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno neizvedenih dokazov.
Da bi sodišče lahko odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, mora biti le-ta opredeljen določno na ta način, da je v okviru trditvene podlage opredeljen historični življenjski primer, na katerem temelji tožbeni zahtevek. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo ustreznega nadomestila, ki je vezano na časovno obdobje, v katerem naj bi tožena stranka javno priobčevala fonograme oziroma sekundarno radiodifuzno oddajala avtorska dela. Da bi bil denarni zahtevek tožeče stranke določno opredeljen, bi torej morala konkretizirano opredeliti, za katero časovno obdobje uveljavlja plačilo vtoževanega nadomestila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058327
ZASP člen 21, 81. ZOR člen 219. ZPP člen 287, 399/2-8, 399/2-14.
avtorski honorar za stalno uporabo glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – pogodba o plačilu avtorskega honorarja – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – dokazni sklep
Na tožeči stranki je dokazno breme, da za obdobje po prenehanju veljavnosti pogodbe dokaže tako temelj (neupravičeno uporabo avtorskih del), kot tudi višino svojega zahtevka (okoriščenje in prikrajšanje).
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokazov sprejeta in obrazložena.
ZASP-B člen 26, 26/4. ZASP člen 156, 156/1, 156/2. OZ člen 346, 346/3. URS člen 125.
avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – tarifa – sprememba tarife – sporazum – enostranski akt
Ker je 4. odstavek 26. člena ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059615
ZASP člen 146 – 148. OZ člen 198.
avtorski honorar – javno izvajanje glasbenih del – pravilnik – višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del – sklepčnost zahtevka – trditveno breme
Iz trditev tožeče stranke ni mogoče ugotoviti, za katere javne prireditve in za koliko prireditev zahteva plačilo honorarja za male avtorske pravice, po kateri tarifni številki Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti in kako je izračunala vtoževani znesek. Ni torej mogoče preizkusiti, ali nadomestilo, ki ga tožeča stranka terja za zatrjevano nezakonito uporabo glasbenih del, predstavlja nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.
zainteresirana oseba - razveljavitev znamke zaradi neuporabe
V skladu z namenom in preambulo Direktive 1008/95/ES z dne 22. 10. 2008 je treba standard zainteresirane osebe interpretirati tako, da tožbo na razveljavitev lahko vloži vsak, ki je zainteresiran za to, da so v register vpisane le znamke, ki so resno in dejansko uporabljene.
Preozka je taka razlaga določila prvega odstavka 120. člen ZIL-1, ki bi štela kot zainteresirano osebo samo imetnika identične znamke oziroma v tem primeru, samo osebo, ki bi izkazala uporabo oziroma namen uporabe znamke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0079543
ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/3. ZOUTI člen 10.
znamka – varstvo znamke – udeležba v postopku – zainteresirana oseba – tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe – uporaba znamke – upravičen razlog za neuporabo znamke – določila tobačne zakonodaje – transliteracija – načelo lojalne interpretacije – pravni interes – oblikovalni zahtevek – res iudicata – dokazno breme
Standard zainteresirane osebe je treba interpretirati tako, da tožbo na razveljavitev lahko vloži vsak, ki je zainteresiran za to, da so v register vpisane le znamke, ki so resno in dejansko uporabljene. Zato je preozka taka razlaga določila prvega odstavka 120. člen ZIL-1, ki bi štela kot zainteresirano osebo samo imetnika identične znamke.
Dokazi o rabi znamke HUGO BOSS v latinici v obravnavanem primeru ne dokazujejo rabe izpodbijane znamke. Pri pojavnih oblikah znamke HUGO BOSS v latinici in cirilici ne gre za uporabo znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke, saj vizualna primerjava znakov pripelje do zaključka, da sta si znamki do take mere različni na izgled (vizualno), da gre za različni znamki, ki ju povprečen potrošnik v Republiki Sloveniji ne bi enačil in jima pripisoval identičnega izvora.
Tožena stranka je tista, ki se s trditvami in dokazi o rabi znamke s strani svojega pravnega prednika lahko razbremeni razveljavitve izpodbijane znamke, sama pa tudi nosi posledice odločitve, da je pridobila znamko, ki se ni uporabljala.
Morebitne ovire za reklamiranje blaga iz razreda 34 mednarodne klasifikacije same po sebi ne opravičujejo neuporabe znamke za zaznamovanje blaga. Slednje je bistvena funkcija znamke.
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko upravičenec zahteva ali plačilo dogovorjenega honorarja ali civilno kazen (do 200% povečano nadomestilo za uporabo), ne pa obojega. Ker je tožnik zahteval plačilo običajnega honorarja, ki mu je tudi bil prisojen, je izgubil pravico zahtevati povečano nadomestilo.
Kolektivna organizacija avtorjev na podlagi ZASP–B v svojem imenu uveljavlja pravice avtorjev.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
pogodba o uporabi glasbenih neodrskih del - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - tarifa - nadomestilo za uporabo repertoarja - zastaranje terjatve
Razveljavljen tarifni del pravilnika na veljavnost pogodbe ni vplival, saj sta bila način in višina plačila med strankama v pogodbi dogovorjena posebno, sama obveznost plačila nadomestila za uporabo repertoarja pa izhaja že iz ZASP in torej pogodba ni bila sklenjena na podlagi prej navedenega pravilnika, ampak na podlagi ZASP.
ZASP člen 21, 146, 146/1, 146/1-8, 164, 164/1. ZOR člen 372, 376, 378. OZ člen 352, 355, 376. OZ-A člen 1, 2.
materialne avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje – dejavnost kolektivnih organizacij – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – odškodninske terjatve – enoletni zastaralni rok – denarne obveznosti – obresti – kdaj obresti nehajo teči
Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic ne obsega le sklepanja pogodb o uporabi varovanih del in pobiranja ter izterjave avtorskih honorarjev in nadomestil od uporabe avtorskih del, ampak vključuje tudi uveljavljanje varstva avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi. Sem spada med drugim uveljavljanje odškodnine in morebitnih drugih sankcij po ZASP pred sodiščem zoper uporabnike v primeru neupravičene uporabe avtorskih del.
OZ člen 82, 83, 339, 339/2, 648. ZASP člen 80, 80/1, 80/2, 99, 99/4. ZDoh člen 127, 127-9.
avtorsko pravo – urednikovanje televizijske oddaje - škoda zaradi kršitve avtorske pogodbe – neutemeljen odstop od pogodbe – razlaga pogodbe - dohodnina
Avtorske pogodbe morajo biti sklenjene v pisni obliki. V kolikor pa tožena stranka trdi, da bi iz okoliščin primera sodišče moralo sklepati, da je bilo dogovorjeno kaj drugače, s tem smiselno trdi, da naj bi bilo ustno dogovorjeno še kaj drugega. V tem primeru pa je treba uporabiti 2. odst. 80. člena ZASP, ki določa, da se sporne ali nejasne določbe posla (v tem primeru naj bi šlo za trditve o dogovorjenem višjem honorarju istega posla) razlagajo v korist avtorja.
Pogodbe je potrebno razlagati tako, kot se glasijo, upoštevati pa je potrebno tudi skupen namen pogodbenikov in načela obligacijskega prava.
Tožena stranka mora plačati akontacijo dohodnine od prisojenega zneska, ko bo izpolnila sodbo. Če pa tožena stranka pri izpolnitvi sodbe ne bo odvedla po zakonu obveznega plačila dohodnine, bo tedaj nastala tožnici škoda in bo za ta znesek, za katerega bi res morala ob letu plačati dohodnino, lahko zahtevala od tožene stranke. V trenutku sojenja pa ta škoda še ni nastala.
Za varstvo patentnih zahtevkov je pomembno, da sodišče ne nudi pravnega varstva domnevnemu kršilcu, ki bi po enakem postopku izdelal novo snov, in ne more ščititi položaja upnika kot imetnika patenta v tem smislu, da bi nihče, ki bi izdelal isto snov po drugem postopku, slednje ne bi smel uporabljati.
Razlaga, da sicer v upnikovem patentu odsotnost vode ni izrecno navedena, se pa iz vseh ostalih delov teksta zahtevka razume, da gre za tipičen primer postopka suhe granulacije, je pravilna.
Pravilnost materialnopravne odločitve prvostopenjskega sodišča potrjuje v okviru pravilne uporabe 2. odstavka 18. člena ZIL-1 opis patentnega zahtevka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0055659
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3, 272/4. ZVK člen 13, 13/2, 13/2-7, 13/2-14.
regulacijska začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev pravil nelojalne konkurence – prekinitev poslovnih razmerij – težko nadomestljiva škoda
Pri izdajanju začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Izdaja regulacijske začasne odredbe je v določenih primerih sicer nujna za zagotovitev učinkovitosti pravice do sodnega varstva, vendar je zgolj sredstvo zavarovanja – ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Sodišče mora ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke zelo omejevalno razlagati pojem „težko nadomestljive škode“.
ZASP člen 5, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 104, 105.
avtorsko delo – slogani – kratki enostavni slogani – standardi avtorskega dela – pogoji avtorskega dela – reklamno geslo
Besednim zvezam: NARAVNA MINERALNA VODA IZ SRCA ALP, VODA Z GORSKIM POREKLOM, IZ SRCA ALP in ZLATO JEZERO, ni mogoče nuditi avtorskopravnega varstva iz 5. člena ZASP.
Prvo navedena izraza niti ne izpolnjujeta pogojev sloganov, kot tudi ne standarda avtorskega dela iz 5. člena ZASP, druga dva pa ne pogojev avtorskega dela (individualnosti in ustvarjalnosti).
Opredelilni element oglaševalskega slogana je reklamno geslo oziroma reklamno programska misel in ne zgolj poimenovanje proizvoda samega po sebi ter navedba njegovega geografskega izvora.
Kratki, enostavni in stereotipni slogani ne uživajo avtorskopravnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0058761
ZASP člen 21, 146, 146-2, 147, 158, 159. OZ člen 198, 347. ZOR člen 219.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – pogodba – neupravičena obogatitev
Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja oz. imetnika avtorske pravice s tem, da dajejo imetniku izključno pooblastilo za dovoljevanje ali prepovedovanje uporabe varovanega dela. Uporaba avtorskega dela je tako dopustna le, če je uporabnik pridobil ustrezno materialno upravičenje. Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija avtorja – običajen avtorski honorar – predelava avtorskega dela – običajna dosegljivost avtorja – poseg v moralno avtorsko pravico
Če je bilo avtorsko delo narejeno v delovnem razmerju, materialna avtorska pravica ni prešla na tožnikovega delodajalca. Materialne avtorske pravice se od avtorja ne prenesejo na delodajalca, ampak so le obremenjene s pravicami delodajalca. Če pa tretje osebe kršijo avtorske pravice, je tudi avtor tisti, ki je legitimiran, da nastopi zoper kršilce.
Lastnik mora predelavo avtorskega dela prednostno ponuditi prvotnemu avtorju, če je ta živ in običajno dosegljiv. Dejstva, da je avtor upokojen, pa ni mogoče interpretirati, da zato običajno ni dosegljiv.
Ker je predmet varovanja tako moralnih kot tudi materialnih avtorskih pravic omejen na izvedbo fasadne obloge in izvedbo zunanjega panoramskega dvigala, kot je bil ugotovljen poseg v avtorsko delo, se kot običajen honorar lahko upoštevalo samo tisti honorar, do katerega bi bila tožnika upravičena v zvezi s predelavo fasade in izgradnjo panoramskega dvigala, ne pa drugih stvaritev, ki niso predmet varovanja avtorskih pravic.
Poseg v moralno avtorsko pravico sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda. Predstavlja lahko le pravnorelevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058721
ZPP člen 2. ZASP člen 46, 48, 51, 101, 105, 167,190. OZ člen 346. ZOR člen 371.
avtorsko delo - citiranje – citat – citiranje avdiovizualnega dela – citiranje filmskega posnetka – prosta uporaba avtorskih del zaradi pravice do obveščenosti - nadomestilo za uporabo avdiovizualnega dela – vezanost na zahtevek – idem – aliud - minus – zaporedje gibljivih slik
Neuporabljenim „ostankom“ filmov kot tudi dokumentarnim posnetkom nekega dogajanja ter dokumentiranjem prireditev in aktualnih dogodkov ni dopustno že na abstraktni ravni odvzeti značaja avtorskega dela in jih označiti zgolj za zaporedje gibljivih slik iz 133. člena ZASP. Ali gre pri navedenih delih za avtorsko delo je potrebno presojati od primera do primera.
51. člen ZASP dovoljuje tudi citiranje avdiovizualnih oziroma filmskih posnetkov.
Pri citiranju gre za izjemo od varstva avtorske pravice, ki pa jo je, tako kot vse izjeme, potrebno interpretirati restriktivno. V primeru citiranja avdiovizualnega dela mora biti že iz samega inserta vidno avtorstvo in vir citata. Če (strogi) pogoji za citiranje (ter tudi za izjemo zaradi pravice do obveščenosti) niso izpolnjeni, potem ne gre za citat (oziroma izjemo zaradi pravice do obveščenosti), temveč za navadno koriščenje tujega avtorskega dela z vsemi pravnimi posledicami. V kolikor pa so pogoji za citiranje (oziroma pogoji za objavo zaradi pravice do obveščenosti) podani, potem se za uporabo tujega avtorskega dela ne plačuje nadomestila.