Pritožnik utemeljeno opozarja, da je podlaga za tako imenovano nepravo zamudno sodbo iz 4. odst. 318. člena ZPP lahko le neodpravljiva nesklepčnost tožbe, ne pa priloženi dokazi, ki ne potrjujejo sicer sklepčnih navedb tožeče stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0062196
URS člen 155. ZOR člen 376, 376/1. ZIL člen 94. ZFPPod člen 27.
kršitev patenta – škoda v obliki izgubljenega dobička – nadaljevanje postopka po izbrisu družbe iz sodnega registra – univerzalno pravno nasledstvo družbenika – licenčna pogodba – zastaranje odškodninskega zahtevka – prepoved retroaktivne veljave zakonov
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnim naslednikom družbe T. je toženec prejel 29. aprila 2003, vendar proti njemu ni vložil pritožbe. Že zato, ker je ta sklep postal pravnomočen, se s pritožbenim zatrjevanjem, da nikoli ni privolil v prevzem pravde, ne more razbremeniti posledic univerzalnega pravnega nasledstva po prvotno toženi družbi T..
Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšajo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064404
ZASP člen 9, 170, 170/1, 170/2.
začasna odredba – začasna odredba po ZASP – varstvo avtorske pravice – objava fotografije – začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – pomanjkljiva trditvena podlaga
Predlagateljici v predlogu nista podali zadostne trditvene podlage, s katerimi bi utemeljili predpostavke iz 1. odstavka 170. člena ZASP. Iz obsežnih navedb predlagateljic v predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje kot relevantne trditve, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot utemeljitev avtorske pravice, ki naj bi bila predmet varovanja z začasno odredbo, povzelo zgolj sklicevanje na zlorabo avtorske pravice z objavo fotografije naslovnice zbornika prvotožeče stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da predlagateljici s tako skopimi navedbami nista utemeljili kršitve avtorske pravice, saj iz trditvenih navedb ne izhaja, kaj naj bi sploh predstavljalo avtorsko delo, ki je predmet varstva in kdo naj bi bil imetnik avtorskih pravic, ki naj bi jih kršila tožena stranka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0064440
ZIL-1 člen 47, 121. PES člen 234.
blagovna znamka – kršitev blagovne znamke – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – tranzit blaga – ponaredki – zaseg ponaredkov s strani carinskega urada – teritorialni učinek blagovne znamke – predhodno vprašanje – predhodno vprašanje države članice – Sodišče Evropskih skupnosti – intertemporalna pravila prava Evropske skupnosti
Ob ugotovljenem tranzitnem prometu spornega blaga preko ozemlja RS, bi tožeča stranka kršitev blagovne znamke, ki jo ima registrirano v RS, lahko utemeljevala samo na ta način, da bi zatrjevala in dokazala, da bo kljub tranzitnemu prometu preko RS prišlo do trženja tega blaga na samem območju Slovenije.
Okoliščina, ali bi tretjetožena stranka imela pravico tržiti sporno blago na območju ZRJ, zato ne more biti odločilna za presojo kršitve blagovne znamke tožeče stranke v RS. Tudi v kolikor bi se izkazale za resnične trditve tožeče stranke glede ničnosti blagovnih znamk tretjetožene stranke na območju ZRJ, bi nastopanje tretjetožene stranke na tem trgu pomenilo samo poseg v pravice tožeče stranke, ki ji gredo na tem teritoriju. Iz poseganja tretjetožene stranke v te pravice tožeče stranke, pa ni mogoče sklepati tudi na kršitve blagovne znamke tožeče stranke na območju RS.
Škatlic „Citronska kislina.“ pa tožeča stranka v izreku ne opiše, pač pa iz zahtevka izhaja, da so te sestavni del sodbe. Tak zahtevek pa oceni pritožbenega sodišča ni določen. Na eni strani je možno škatlico, ki je predmet tožbenega zahtevka objektivno opisati glede popolnoma vsake najmanjše podrobnosti. Na drugi strani pa se ena škatlica „Citronska kislina,“ ki je npr. pravkar bila dana v promet, od druge, na kateri zaradi npr., poteka časa znaki niso več razločni, lahko zelo razlikuje.
avtorska pravica – javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila zaradi uporabe avtorskih del – višina nadomestila- veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – načelo zaupanja v pravo
ZASP ni predvidel usklajevanja tako določenih tarif brez predhodne odobritve in objave, kar pomeni, da je 11. člen Pravilnika 1998, v kolikor se ga razlaga tako, da je usklajevanje tarife možno brez odobritve in objave, v nasprotju z ZASP in je zato neveljaven oziroma brez pravnega učinka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062198
ZASP člen 75, 75/2, 168, 168/1. ZASP-C člen 16. ZPP člen 243, 254, 254/2, 339, 339/1.
civilna kazen – prenos avtorske pravice – obseg prenosa avtorske pravice – pravni standard hude malomarnosti – izključni prenos materialne avtorske pravice – ponavljanje dokaza z drugim izvedencem – zaslišanje izvedenca – načelo kontradiktornosti
Ob tem, ko tožeča stranka ni konkretizirano navedla, kateri elementi idejne zasnove spornega objekta niso bili vključeni in zaobseženi v obsegu pravic, ki so bile prenesene na naročnika M., ostanejo kot nekonkretizirane tudi trditve o namernih posegih toženih strank v avtorsko pravico. Tožeča stranka bi ta del dejanske podlage tožbenega zahtevka lahko utemeljila le na podanih in dokazanih trditvah, da so tudi tožene stranke vedele ali bi morale vedeti, da določen obseg upravičenj iz avtorskega dela tožnika ni bil prenesen na naročnika z namenom, da bi ga le-ta lahko vključil v podlago za spremembo prostorskih aktov.
Hujša oblika krivde iz 1. odstavka 168. člena ZASP se ne domneva, zato bi tožeča stranka takšno obliko krivde morala posebej utemeljiti in dokazati. Pri pravnem standardu hude malomarnosti gre za vrsto skrajne nepazljivosti, pri čemer ravnanje odstopa od ravnanj povprečno skrbnega človeka.
Predloga za imenovanje novega izvedenca ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi nestrinjanja z ugotovitvami izvedenca.
Ob tem, ko je bila tehnična rešitev po načrtih tožeče stranke že realizirana z izdelavo prototipa naprave, ki je vsebovala rešitev tega tehničnega problema, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi se sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem, ali so tisti, ki so bili s to rešitvijo seznanjeni, razumeli novoto izuma. Iz neizpodbitih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča tako izhaja, da je bilo s tehnično rešitvijo tožnika pred vložitvijo patentne prijave seznanjeno nedoločeno število oseb, ki so sodelovale pri izdelavi prototipa prve naprave. S tem pa je izpolnjen objektivni element iz 2. odst. 12. člena ZIL-1.
Identiteta tožbenega zahtevka je določena s tožbenim predlogom in dejansko podlago tožbenega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062157
ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov - dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – procesna legitimacija – pravni interes
S tožnikovo trditvijo, da je sam nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, je izkazana njegova procesna legitimacija. Za obstoj procesne legitimacije in s tem dopustnost meritornega odločanja namreč zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062160
ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 311, 318, 318/4. OZ člen 198.
zamudna sodba – javno priobčevanje fonogramov – neodpravljiva nesklepčnost tožbenega zahtevka - dolžnost bodočega mesečnega poročanja o obsegu javnih priobčitev fonogramov – neupravičena pridobitev koristi
Dolžnost obveščanja je predpisana zaradi nadzora nad eksploatacijo avtorskih del ter uresničevanja materialnih avtorskih upravičenj. Opustitev te dolžnosti obveščanja je določena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.
Zakonska določba 2. tč. 1. odst. 185. člena ZASP tožeči stranki ne daje pravice, da bi od tožene stranke lahko v postopku pred sodiščem zahtevala izpolnitev z zakonom naložene dolžnosti uporabnikov varovanih del. V primeru, da uporabniki ne ravnajo v skladu z določilom 4. odstavkom 159. člena ZASP, se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti torej ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062159
ZASP člen 168. ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-14.
sodba na podlagi pripoznave – javno priobčevanje fonogramov – določnost civilne kazni – določnost tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 156, 157, 159.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – zastaranje avtorskih zahtevkov – verzijski zahtevek
Konkretni tožbeni zahtevek ne izvira iz pogodbenega razmerja med strankama, kjer bi stranki določili krajši zastaralni rok, ampak gre za enostranski akt tožnika, ki svojo terjatev utemeljuje neposredno na podlagi zakona in v ta namen kršitelju avtorske pravice mesečno izstavlja račun za plačilo nadomestila. Sporni zahtevek je tako po svoji naravi verzijski zahtevek, za katerega velja petletni zastaralni rok.
ZASP člen 84, 84/1, 153, 153/1, 153/2, 156, 157, 157/1, 157/2. ZASP-B člen 26, 26/4. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija tarife – uporaba pravilnika
Tožeča stranka je lahko avtorske pravice uporabnikom tudi od leta 2007 dalje zaračunavala le v skladu s Pravilnikom 1998, saj Pravilnik 2006, ki je izrecno razveljavil Pravilnik 1998, ni bil sprejet po zakonsko predpisanem postopku in ga zato ni mogoče šteti za veljaven pravni akt, ki bi lahko povzročil kakršne koli pravne učinke.
Ker je URSIL odobril celoten Pravilnik 1998, vključno z „normativnim delom“ in tako nujno tudi njegov 11. člen, ni bil dolžan odobriti vsako uskladitev tarifnih vrednosti z inflacijo, saj je odobril že splošno določbo, ki omogoča revalorizacijo za vnaprej.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062139
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5. ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 47/1, 47/1-b.
obseg varstva blagovne znamke – slogan – kombinacija znakov zavarovanih z eno znamko – opisni pomen besed – razlikovalni učinek blagovne znamke – prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo – usmerjeno opozorilo sodišča
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Kadar je blagovna znamka sestavljena iz kombinacije večih znakov v smislu 1. odstavka 42. člena ZIL-1, je kršitev take blagovne znamke podana tudi z uporabo posameznega od znakov, vključenih v blagovno znamko. Vendar to velja samo pod predpostavko, da takšen znak v blagovni znamki (v kateri je vključen v kombinaciji z drugimi znaki) ustvarja razlikovalni učinek za blago ali storitev, za katero je uveljavljana registracija blagovne znamke. Če blagovna znamka vsebuje med drugim tudi kombinacijo več besed v smislu slogana, to ne pomeni, da seže zaščita blagovne znamke tako daleč, da bi imetnik pravice lahko prepovedal uporabo tudi tistih besed, ki imajo zgolj opisni oziroma pojasnjevalni namen in s tem ne ustvarjajo razlikovalnega učinka blagovne znamke.
ZVITIZR člen 34, 35. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1. ZIL člen 97.
blagovna znamka – kolektivna blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - pogodbeni prenos znamke – univerzalni pravni naslednik družbe
Tudi pravice iz blagovne znamke so lahko predmet prenosa na podlagi pravnega posla. Tožena stranka, katere pravna prednica je torej soglašala s prenosom teh upravičenj na novega nosilca, se zato po prenehanju pogodbene podlage za uporabo znaka, ki je zaščiten kot blagovna znamka, ne more več sklicevati na uporabo tega znaka pred prijavo te pravice, ki je bila sicer podana s strani njenega pravnega prednika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0062148
ZIL-1 člen 18, 18/2, 123, 123/1. EPK člen 69.
kršitev patenta – obseg patentnega varstva – razlaga patentnih zahtevkov – začasna odredba – dokaz z izvedencem – produktna zaščita snovi – dokazni standard verjetnosti
Izvajanje dokazov z izvedenci v postopkih za izdajo začasne odredbe naj bo omejeno zgolj na tiste izjemne primere, ko se sodišče zaradi pomanjkanja ustreznih znanj ne bo moglo opredeliti niti do vprašanja, ali je predlagatelj začasne odredbe glede na podano trditveno podlago in ponujene druge dokaze in ob upoštevanju trditvene podlage in ponujene dokaze s strani dolžnika, s stopnjo verjetnosti uspel izkazati obstoj pravice predlagatelja in kršenje te pravice s strani dolžnika. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da o verjetnem obstoju relevantnih dejstev lahko sklepa že na podlagi drugih manj prepričljivih dokaznih sredstev.
Produktna zaščita snovi ne seže tako daleč, da bi pokrivala tudi druge snovi, ki s sprožanjem naravnih reakcij povzročijo nastajanje zaščitene snovi, četudi se druga snov proizvaja in daje na trg z namenom povzročanja naravne reakcije, preko katere v človeškem telesu nastaja zaščitena snov kot metabolit prve substance.
Razlaga obsega varstva evropskega patenta po eni strani ni omejena zgolj z dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernice, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Razlaga se mora torej gibati znotraj teh dveh skrajnosti, ki zagotavlja po eni strani primerno varstvo za imetnika patenta in razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe.
Do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka je mogoče odgovoriti le z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skice, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062106
ZASP člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 180, 180/1.
varstvo sorodnih pravic – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov – določenost tožbenega zahtevka
Pritožbeno stališče, da tožeča stranka višine civilne kazni po 4. odstavku 168. člena ZASP ne more sama določiti, ampak je dovolj, da predlaga njen izrek, določi pa jo lahko le sodišče tako, da upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni, kot to določa 4. odstavek 168. člena ZASP, v razponu od 0 do 200%, je napačno.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063528
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 168.
določen denarni zahtevek – nepopolna tožba – civilna kazen
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja. Le določen zahtevek je namreč lahko podlaga za izvršljivost dajatvene sodbe, ki jo želi tožnik v tej pravdi doseči. Skrb za določno oblikovan zahtevek pa nosi tožeča stranka sama.
URS člen 60. ZASP-B člen 26. ZASP člen 153. OZ člen 8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija tarife – neenotna sodna praksa
Tudi v obdobju po sprejemu ZASP-B velja določba 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998, ki je predvideval valorizacijo tarifnih vrednosti.
exceptio illegalis – tarifa – pravilnik – valorizacija tarife – uporaba avtorskega dela - nadomestilo za male avtorske pravice
S tem, ko je bila veljavna tarifa objavljena v uradnem listu in je bil tam objavljen tudi pravilnik z določbo 11. člena o valorizaciji, je izpolnjen pogoj, da je strankam vnaprej znano, kakšno je nadomestilo za male avtorske pravice. Valorizirana vrednost ohranja realno vrednost nadomestila. Tak mehanizem ne posega v načelo zaupanja v pravo, taka ureditev je skladna z načelom enake vrednosti vzajemnih dajatev.