Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
Sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila prerekana in se štejejo za priznana, temveč jih je dolžno vključiti v dejansko podlago sodbe.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na okoliščine uporabe, ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Navedeno utemeljuje sklep, da lahko stranke skupnega sporazuma dogovorijo le eno tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo.
ZASP v četrtem odstavku 159. člena sicer nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, vendar te dolžnosti tožene stranke tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079185
ZASP člen 72, 72/2, 146, 146/1, 151, 151/1, 151/2. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
prostovoljno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za reproduciranje glasbenih del – izkoriščanje mehaničnih pravic avtorjev – aktivna legitimacija kolektivne organizacije avtorjev – avtorski honorar – pooblastilo – upravičenost zastopanja
Kolektivna organizacija avtorjev lahko uresničuje pravice avtorjev na podlagi danih pooblastil, in sicer v lastnem imenu in za račun pooblastiteljev. Ker se sporno razmerje nanaša na leto 2006, ko so bili po ugotovitvah sodišča izdani fonogrami, in na leto 2007, ko je bil izdan račun, je nepomembno, da so bila obravnavana pooblastila dana že pred uveljavitvijo ZASP-B. Dana so bila namreč nepogojno in brez omejitev trajanja, zato so ustrezala kriterijem, ki jih je vnesla novela ZASP-B.
Zatrjevanje recesije in globalne krize še ni razlog, da bi uporabniki avtorskih del smeli plačevati zgolj 50 % avtorskih honorarjev po veljavni tarifi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078344
ZASP člen 72, 72/2, 146, 153, 153/1, 158, 168, 168/1, 168/2. ZPP člen 185. ZPreZP člen 11.
sprememba tožbe – aktivna legitimacija – civilna kazen po ZASP – uporaba tarife iz skupnega sporazuma – huda malomarnost – skrbnost – odškodnina za stroške terenske kontrole
Kolektivne organizacije so aktivno legitimirane za uveljavljanje varstva svojih članov iz ZASP pred sodišči na podlagi drugega odstavka 72. člena ZASP.
Civilno kazen po ZASP lahko zahteva tisti, čigar pravica je bila kršena namerno ali iz hude malomarnosti, in sicer ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
Pri presoji legitimacije tožeče stranke za izterjavo nadomestila je bistveno, da s kolektivnim upravljanjem v sámo avtorsko pravico ni poseženo. Upravičenja, tako moralna kot materialna, kljub kolektivnemu upravljanju (pa naj bo mandatno razmerje urejeno na podlagi pogodbe ali zakona) ostanejo avtorju. Kolektivna organizacija je sicer več kot zgolj zastopnik avtorjev, vendar pa še vedno zgolj skrbnik tujih (avtorjevih) pravic, kajti svojo dejavnosti opravlja za avtorjev račun.
Uporabnik, ki v Sloveniji uporablja glasbo, je torej tožeči stranki dolžan plačati nadomestilo; če je s tožečo stranko sklenil pogodbo o uporabi avtorskih del, na podlagi pogodbe, sicer pa na podlagi zakona zaradi prikrajšanja avtorjev oz. tožeče stranke (zunanje razmerje).
razlaga pogodb – odstopno upravičenje – kavza – in dubio pro auctore – založniška pogodba
Odločilno dejstvo, od katerega je odvisno odstopno upravičenje namreč ni to, ali je prišlo do morebitne delne neizpolnitve, marveč to, da iz delne neizpolnitve in ostalih okoliščin jasno izhaja, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
Ustno založniško pogodbo (sporna določila) je treba razlagati v korist avtorja (in dubio pro auctore).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078351
OZ člen 101, 105, 105/1, 299, 435. ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2. SPZ člen 15.
prodajna pogodba – računalniški program – materialna avtorska pravica – izročitev – prenos lastninske pravice
Tožena stranka (kot prodajalec) ni mogla prenesti lastninske pravice na programu, saj program kot takšen ni samostojen telesni predmet in tudi ne oblika energije ali valovanja. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa izhaja, da je program razvila tožena stranka glede na potrebe tožeče stranke. Je torej individualna in intelektualna stvaritev. Prenesla je lahko materialno avtorsko pravico na programu.
Ker računalniški program ni (niti) premična stvar, ga tožena stranka vsekakor ne bi bila mogla izročiti. Tudi iz tehničnega stališča izročitev izvirnega besedila na predmetu, ki je nosilec podatkov (npr. na CD), ni edini mogoči način za omogočitev razpolaganja s programom. Za izpolnitev pogodbenih obveznosti bi zadoščala že omogočitev dostopa do izvorne kode.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079142
ZASP člen 146, 146/1, 147, 151, 151/3, 165, 165/2, 176, 176/1, 176/2, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba ES 864/2007 z dne 11.7.2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti člen 8.
javna priobčitev glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – repertoar - kolektivne organizacije – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba prava – uporaba pravilnika – valorizacija tarifnih vrednosti – postopni izračun
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, ki je prosta plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
Na dan uveljavitve ZASB-B je bil v uporabi Pravilnik 1998 in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, tožeča stranka pa je Pravilnik 2006 sprejela enostransko. Ker akt, ki ga je sprejela tožeča stranka, ni bil sprejet po postopku, predvidenim s tedaj veljavnim zakonom, ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del.
Kolektivne organizacije so pri določanja tarife oz. nadomestila avtorskega honorarja zavezane k sporazumevanju z uporabniki. Za področje gostinstva je tarifa določena s skupnim sporazumom, ki velja za vse uporabnike, ki javno priobčujejo fonograme.
obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic - plačilo nadomestila in honorarja - predvajanje varovane glasbe - dokazno breme - repertoar
V ZASP je predpisano obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic, tudi brez pogodbe z avtorjem. Tožeča stranka na podlagi zakona dovoljuje in nadzoruje uporabo del iz repertoarja varovanih del, izterjuje plačila nadomestil in honorarja, uveljavlja varstvo pravic pred sodiščem in drugimi organi ter opravlja druge naloge
Tožena stranka je tista, ki je dolžna izkazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Četudi naj bi bilo dokazovanje usmerjeno v dejstvo, da dela, ki jih je tožena stranka predvajala v svojih poslovnih prostorih, niso bila zajeta v repertoarju tujih kolektivnih organizacij, to dejstvo, če bilo ugotovljeno, še ne dokazuje, da so se avtorji posameznih glasbenih del uveljavljanju avtorske pravice odpovedali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078625
ZPP člen 318. ZASP člen 156.
javna priobčitev glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa - zamudna sodba - priznanje trditev
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti zamudne sodbe so lahko relevantne le dejanske trditve, ki jih vsebuje tožba. Če jim toženec ne nasprotuje, jih sodišče mora upoštevati kot podlago za svojo odločitev, ne da bi preverjalo njihovo resničnost.
Ni povsem nemogoče, da bi isti izvajalec imel na isti dan dva koncerta. Prav tako ni nemogoče, da bi bila vstopnina in udeležba na obeh prireditvah različna. Potemtakem ni res, da je tožba v tem delu nesklepčna, saj dejstva, ki jih je navedel tožnik, vodijo do zahtevane pravne posledice, torej obveznosti plačila nadomestila za uporabo avtorsko varovane glasbe.
Tožniku v obravnavanem primeru glede na trditveno podlago spora niti bilo treba dokazovati, da je toženka priobčevala avtorsko varovano glasbo tudi v tistih mesecih, ko kontrole niso bile opravljene.
Pri izračunu višine tožnikove terjatve je treba upoštevati Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 in ne istoimenski Pravilnik iz leta 2006.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074173
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
spor o pristojnosti – spor o pravicah intelektualne lastnine – plačilo nadomestila za uporabo fonogramov
V sporu za plačilo nadomestila za uporabo fonogramov gre za spor iz naslova avtorskih pravic, zato je na prvi stopnji stvarno in krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079121
ZASP člen 59. ZPP člen 212, 214, 226, 286b, 339, 339/1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – materialna avtorska pravica – – glasbena dela - trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – listine v tujem jeziku
Ker izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice, zatrjuje tožena stranka, je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstoja.
ZASP člen 146, 146/1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – odpoved materialni avtorski pravici – repertoar tujih kolektivnih organizacij -dokazno breme – uporaba slovenskega prava – tarifa – uporaba pravilnika – izračun nadomestila
V repertoar varovanih del tožnika sodijo vsa že objavljana neodrska glasbena dela iz svetovanega repertoarja, in sicer ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Pritožbeno stališče toženke, da je tožnik upravičen upravljati z malimi avtorskimi pravicami tujih avtorjev le, če ga za to pooblastijo tuje kolektivne organizacije, zato ni pravilno.
Materialne avtorske pravice so odpovedljive, razen v primerih, ko to po ZASP ni mogoče. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da dokazno breme glede uporabe avtorsko nevarovane glasbe nosi uporabnik del.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je pri odločanju o višini zahtevka oprlo na tarifno prilogo iz Pravilnika 1998.
kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – nadomestilo za nezakonito priobčevanje zaščitenih glasbenih del javnosti – avtorski honorar – tarifa – višina nadomestila
Določilo 159. člena ZASP uporabniku nalaga dolžnost obveščanja tožnika glede uporabe avtorsko varovanih del. To pomeni, da je potem, ko je tožnik dokazal, da je toženec javnosti nezakonito priobčeval avtorsko zaščitena glasbena dela, dokazno breme, da je avtorska dela prenehal uporabljati, prešlo na toženca.
ZZdr-1 člen 1, 1/3, 23, 25, 25/1, 25/2. ZIL-1 člen 18, 123, 123/1, 123/2, 123/3, 123/5, 123/7. Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini člen 8, 8/3, 10, 10/1.
patent - kršitev patenta - pravice iz patenta - upravni postopek - upravni organ - dovoljenje za promet z zdravilom - generična zdravila - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - namen zavarovanja
Od dolžnice se je zahtevalo, da doseže določen uspeh pri sicer od nje neodvisnem državnem organu, vendar s takšno začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ker se domnevnemu kršilcu ne nalagajo takšne obveznosti, na katere bi lahko vplival izključno sam.
23. in 25. člen ZZdr-1 se nanašata na upravni postopek v zvezi z dovoljenjem za promet z zdravilom. Njun namen ni kakorkoli posegati v pridobljene pravice iz patenta. Te so urejene v ZIL-1.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078275
ZVK člen 13.
zahtevek na prepoved oglaševanja - nelojalna konkurenca – nastop na trgu - prospekt
Zmotno je stališče, da je za obstoj konkurenčnega razmerja pomembna stopnja prepoznavnosti izdelka tožeče stranke na trgu. Z nastopom na trgu je treba razumeti vsako aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja.
Prospekt ne predstavlja dokaza, da je tožena stranka v njem navedene fotografije in slike uporabljala za trženje svojih izdelkov oziroma izdelkov, ki jih je sama izdelala in ne izdelkov tožeče stranke, ki jih je prodajala preden je začela proizvajati svoje izdelke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078259
ZASP člen 130, 157, 157/4, 157/4-3, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2. ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov – neupravičena obogatitev - civilna kazen – zapadlost zahtevka na poročanje
Šteje se, da je pravica prenesena, če uporabnik položi znesek, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija. Če pa se šteje, da je bila pravica prenesena, potem ni mogoče govoriti o kršitvi pravice. Različno obravnavanje tistih, ki sklenejo individualno pogodbo s tožečo stranko in tistih, ki položijo znesek, je torej nezakonito. Zato ga sodišče ne sme uporabiti, četudi je na skupni sporazum vezano.
Sodišče sme toženi stranki naložiti dajatev le, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Zakon določa nekatere izjeme od tega pravila, vendar zahtevek tožeče stranke na poročanje ni ena takšnih izjem. Takšen tožbeni je po materialnem pravu nesklepčen in zato neutemeljen.