nadomestilo za uporabo avtorskih del – zakonita licenca – kliping – novinarski prispevek – avtorsko delo – aktivna legitimacija – trditveno in dokazno breme
Kliping ni nova oblika uporabe avtorskih del, ki pred letom 2006 ne bi bila (po)znana. To, da do novele ZASP-E kliping ni bil zakonsko urejen, še ne pomeni, da ni bil znan in materialne avtorske pravice ni bilo mogoče prenesti.
Od uveljavitve ZASP-E, ki je zaradi svoje kogentne narave posegla tudi v predhodna pogodbena razmerja, je izvajalec klipinga ne glede na morebitno pogodbeno razmerje z imetnikom materialnih avtorskih pravic (delodajalcem avtorja), avtorju še zmeraj odgovoren za plačilo nadomestila iz 2. točke prvega odstavka 47. člena ZASP.
Ni vse, kar napiše novinar, avtorsko delo (npr. kratke dnevne novice in vesti z dejansko vsebino sploh niso avtorsko pravno varovane), poleg tega pa je uporaba nekaterih novinarskih avtorskih del prosta (npr. dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega sporočila in določeno stopnjo individualnosti).
avtorsko pravo – iztožljivost opustitve dolžnosti poročanja o uporabi fonogramov – plačilo nadomestila – civilna kazen – odškodnina za stroške terenske kontrole – uporaba tarife
Določilo 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP sankcionira le tiste uporabnike, ki kolektivnim organizacijam ne pošiljajo sporedov, torej le prireditelje iz prvega odstavka 159. člena ali RTV organizacije iz tretjega odstavka 159. člena. Tožena stranka, ki fonograme predvaja le v svojem lokalu, mednje ne sodi. Zato po tem določilu ne more biti sankcionirana. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Kršitev tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem.
fonogram – uporaba tarife – nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del – razlaga skupnega sporazuma – DDV – zahtevek za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev – stroški kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic – pravdni stroški – fotokopije
Sodišče je na skupni sporazum vezano. T 2005 sama odkazuje na skupni sporazum, če je sklenjen. Ker je bil ta sprejet (SS 2006) in velja od leta 2006, velja tarifa iz tega sporazuma.
Terenskih kontrol tožeča stranka ni izvajala zato, ker je tožena stranka javno priobčevala fonograme, pač pa zato, ker je to njena zakonska obveznost. Nadzor bi tožeča stranka morala opravljati tudi, če bi bilo kršilcev zelo malo, ali pa nobenega. Zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava, češ da je predmetni zahtevek (stroški, ki tožeči stranki nastajajo z odkrivanjem kršilcev) odškodninski zahtevek, glede na navedeno ni podana.
Pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov po 1b točki t. št. 6000 do 100 strani kopij stranka nosi sama.
davek na dodano vrednost – davčni zavezanec – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Ker je bila v danem primeru storitev opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, pa je izdala račune, na katerih je DDV tudi obračunala, je storitev z obračunanim DDV dolžno upoštevati tudi sodišče in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
ZASP člen 82, 82/1, 82/2, 159, 159/1, 168, 168/3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del 4, 4/1, 4/2.
dovoljenje za uporabo avtorskega dela – avtorski honorar – dohodek – huda malomarnost – civilna kazen
Glede na 1. in 2. odstavek 82. člena ZASP mora uporabnik dela voditi ustrezne knjige o dohodku in avtorju omogočiti vpogled v knjige. Glede na to, da te določbe govorijo o dohodku, kar se lahko razloži kot razliko med prihodki in odhodki, ima avtor pravico do vpogleda v oboje. Pravico ima torej zahtevati podatke tako o prihodkih, kot tudi o odhodkih, ker je mogoče šele iz obojega skupaj izračunati dohodek.
Glede na to, da 82. člen ZASP ne opredeljuje dohodka in dosedanjo sodno prakso, ki je zanikala dolžnost razkrivanja podatkov o izdatkih (odhodkih) je jasno, da toženi stranki ni mogoče očitati hude malomarnosti, ker ni razkrila podatka o izvajalcem prireditev plačanih bruto honorarjih.
Ravnanje tožene stranke je bilo hudo malomarno zato, ker je tožena stranka delno poravnala svojo obveznost šele približno dve leti in pol po nastanku obveznosti, in poleg tega tudi le deloma. Tako ne bi ravnala niti povprečno skrbna oseba. Povprečno skrbna oseba poravna, če je višina zneska sporna, vsaj tisti del terjanega zneska, glede katerega ne more imeti utemeljenih dvomov. Tožena stranka je s svojim drugačnim ravnanjem hudo malomarno kršila avtorsko pravico tožeče stranke.
Pritožbeno sodišče se ne strinja, da avtor ne more zahtevati civilne kazni zato, ker je ta podobna pogodbeni kazni, ta pa se za denarne obveznosti sploh ne more dogovoriti. Najprej že zato, ker 168. člen ZASP ne pozna takšne omejitve, kot je 3. odstavek 247. člena OZ. Ta bi bila glede na okoliščine tudi nesmiselna. Ker so avtorski honorarji praviloma dogovorjeni v denarju (tako tudi glede na tarifo tožeče stranke v P 1998), bi torej takšno stališče pomenilo, da bi bil 3. odstavek 168. člena ZASP v skoraj vseh primerih praktično neuporaben.
pravice industrijske lastnine - blagovna znamka - nacionalna znamka - grafični elementi - dominantni del znamke - fonetična primerjava - pomenska primerjava - vizualna primerjava - distinktivnost - umik izdelkov iz prometa - objava sodbe - sredstvo restitucije – odškodninska odgovornost
Glede na to, da ima tožena stranka blagovno znamko PIPI, zavarovano v različnih oblikah, se je sodišče po nepotrebnem ukvarjalo s fonetično primerjavo, pomensko primerjavo in vizualno primerjavo blagovnih znamk PIPI in POLI. Svoje blagovne znanke PIPI tožena stranka lahko uporablja za označevanje svojih izdelkov, vendar ne tako, da z uporabo barv doseže, da je njen izdelek, ki ga trži pod sicer svojo blagovno znamko PIPI, zamenljivo podoben blagovni znamki tožeče stranke POLI. Pri tem niso pomembni odtenki rumenih oziroma zlatih oziroma rumeno bež barv, pač pa splošen vtis znaka PIPI.
znamka - tridimenzionalna znamka - sposobnost biti znamka - oblika blaga kot znamka - razlikovalni učinek znamke
Kot znamka je lahko zaščitena tudi tridimenzionalna oblika blaga.
Ker celoten videz vsake od znamk ne omogoča zaključka, da je izključena vsaka razumna možnost drugačnega sklepa, kot da razlikovalni učinek ni podan, za zaključek o ničnosti (registrirane) znamke ne zadostuje posplošena ugotovitev, da registrirani tridimenzionalni znak nima nikakršne distinktivnosti, ker gre za običajne kovinske posode (zabojnike) za odpadke, katerih oblika se bistveno ne razlikuje od standarda ali navad v sektorju.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078769
ZPP člen 7, 214, 337, 337/1. ZASP člen 147, 147/1.
trditvena podlaga - plačilo nadomestila - uporabnik avtorskih del - priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del - pritožbena novota - kolektivno upravljanje avtorskih pravic
Navajanja, da tožnica konkretnemu avtorju do sedaj ni izplačala ničesar, presegajo (trditvene) okvire te pravde, katere predmet ni presoja razmerij med avtorji in tožečo stranko, ampak med slednjo in (nepooblaščenimi) uporabniki avtorskih del (konkretno tožencem).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRIMERJALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TEORIJA PRAVA
VSL0063812
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 130, 146, 146/1, 147, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/4-3, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2, 186. OZ člen 164.
male avtorske pravice – priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – poslovna dejavnost - uporabniki varovanih del – pravna kršitev – civilni delikt – obveznost poročanja – nesklepčnost – okoliščine uporabe – oblikovanje tarife – odkrivanje kršilcev – stroški poslovanja
Določilo 4. odstavka 159. člena ZASP sodi med tako imenovane zapovedujoče norme: od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi iz 4. odstavka 159. člena ZSP ni mogoče iztožiti v civilni pravdi.
V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da lahko kolektivna organizacija izterjuje le nadomestilo za uporabo varovanih del. Če pride do kršitve varovanih del, sme zahtevati upravičenec tudi plačilo civilne kazni, ki lahko po višini doseže do 200% nadomestila. Civilna kazen je torej izjema od pravila, uzakonjenega v 164. členu OZ.
Predpostavka razširjenega varstva znamke je izpolnjena, če starejša znamka doseže določen prag poznavanja v pomembnem delu zainteresirane javnosti. To pomeni, da je starejša znamka poznana znatnemu delu javnosti glede blaga in storitev, za katere se uporablja, kar v tem krogu lahko vzbudi tako povezavo med spornima znamkama, ki lahko škoduje starejši znamki.
Pogoj za določitev civilne kazni je, da je pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Tudi pri solidarni odgovornosti na podlagi 2. odstavka 165. člena ZASP pa mora biti ugotovljena odgovornost oziroma krivda vsakega kršilca za določeno kršitev. Za civilno kazen ne velja načelo splošne odgovornosti za kršitev avtorskih pravic ne glede na krivdo in načelo, da vsi kršilci neke pravice po drugem odstavku 165. člena ZASP odgovarjajo za celotno kršitev ne glede na stopnjo krivde vsakega.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o bruto honorarju izvajalcev – obračun DDV – stroški postopka - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika 2006 zavrnilo sklicujoč se na exceptio illegalis. Pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti.
Neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, tj. posredovanje podatkov o bruto honorarjih posameznih izvajalcev del, sama po sebi ne utemeljuje izreka civilne kazni.
kolektivno uveljavljanje malih glasbenih pravic – javna priobčitev avtorskega dela – civilnopravne sankcije zaradi kršitve avtorskih pravic – posredovanje sporedov uporabljenih del – prekršek
Prireditelji kulturno umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del so v 15-ih dneh po priobčitvi dolžni poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Nasprotno ravnanje pa predstavlja prekršek, ki se kaznuje s plačilom globe; ne predstavlja pa pravnega temelja za nastanek zasebnopravne (in kot takšne tudi iztožljive) obveznosti posredovanja sporedov.
Dolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP.
S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazuma dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmero za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063748
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – reprezentativno združenje uporabnikov – poslovna dejavnost – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik (kot v predmetni zadevi) ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
Ni dejanske nevarnosti, da bi farmacevt v lekarni izdal za zdravljenje GIST namesto predpisanega G. drugo zdravilo, namreč M.. Opustitev uvrstitve M.-a na seznam medsebojno zamenljivih zdravil za zdravljenje GIST je razlog, ki preprečuje, da bi farmacevt izdajal M. za zdravljenje GIST.
Upnik lahko zahteva od dolžnika, da ne povzroča nevarnosti za kršitev patenta, in da v tem oziru ne ustvarja razmer, ki bi k kršitvi patenta „kar klicale“. Opisana upravnopravna ureditev predpisovanja in izdajanja M. je v Republiki Sloveniji sedaj takšna, da takšne dejanske nevarnosti ni. Morebitni kršilec upnikovega patenta bi lahko bil kvečjemu zdravnik, in ne dolžnik.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063739
ZASP člen 130, 153, 154, 154/1, 157, 157a, 157a/2, 157e, 158, 158/2, 159, 159/4, 167, 168. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 4, 4/2, 5, 5/1, 6, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. OZ člen 131, 164, 190, 198.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma neplačevanjem.
Skupni sporazum posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063749
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
javna priobčitev fonogramov - sorodne pravice - absolutne pravice - dolžnost obveščanja - civilnopravne sankcije - bodoče terjatve - neupravičena pridobitev - civilna kazen - reprezentativno združenje uporabnikov - poslovni obrat - odmena za uporabo fonogramov - povzročitev škode - zahtevek iz civilnega delikta - odškodnina - stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma neplačevanjem.
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožnik ne more prevaliti na toženo stranko.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063750
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožeči stranki nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP, in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.