PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070701
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3. ZPP člen 316, 316/4.
avtorski honorar – avtorsko varovana dela – plačilo DDV – neupravičena pridobitev – sodba na podlagi pripoznave – preklic pripoznave
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačilo odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni), niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, saj plačilo ni v nobeni zvezi z morebitno novo ustvarjeno vrednostjo.
ZASP člen 130, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 158, 168. ZPP člen 180. OZ člen 130, 131, 131/1, 132, 190, 190/1.
kršitev avtorske sorodne pravice – odškodninski zahtevek – zahtevek na plačilo civilne kazni
Trditve tožeče stranke so vsekakor bile takšne, da je bila na njihovem temelju mogoča odločitev o zahtevku tožeče stranke kot o deliktnem zahtevku. Tožeča stranka je namreč že v tožbi določno trdila, da tožena stranka kršila pravice glasbenih izvajalcev, in da ni izvrševala svojih zakonskih dolžnosti po ZASP. Druge trditve tožeče stranke pa so šle tudi v smer neupravičene obogatitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079483
ZASP členi 9, 21, 57, 59. ZDDV-1 člen 3, 76. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 193.
materialna avtorska pravica – odsotnost materialne avtorske pravice na uporabljenih glasbenih delih – neupravičena pridobitev – dokazno breme – plačilo DDV – zakonske zamudne obresti
Ker so, razen v 9. členu ZASP navedenih stvaritev, vsa avtorska dela varovana, tožena stranka pa uporabe nevarovanih stvaritev v smislu 9. člena ZASP ni zatrjevala, tožeči stranki varovanosti glasbenih del ni bilo treba dokazovati. Dolžna je bila zato trditi (in v primeru spornosti tudi dokazati) zgolj to, da je tožena stranka v svojih poslovalnicah glasbo predvajala. Sodišče prve stopnje ji je s tem, ko je zahtevalo, da dokaže ne le predvajanje glasbe, ampak tudi njene varovanosti, naložilo dokazno breme, ki ga ni dolžna nositi.
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost. Pri neposlovnih razmerjih namreč ne gre za promet blaga ali storitev, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078984
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 8. ZASP člen 182. ZPP člen 154.
uporaba slovenskega prava - avtorski honorar - priobčevanje glasbe preko predvajalnikov in sprejemnikov - svetovni repertoar - priobčitev javnosti preko satelita - dokazovanje z izvedencem - odmera stroškov - odpoved uveljavljanju materialnih avtorskih pravic - dokazno breme
Za pogodbene obveznosti, nastale s kršitvijo pravic intelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita oziroma, če gre za kršitev enotne pravice intelektualne lastnine skupnosti, pravo države, v kateri je bila kršitev storjena.
patent - ničnost patenta - nezadostna razkritost patenta - strokovnjak s področja - opis izuma
Opis izuma mora vsebovati vsa tista pojasnila, ki zagotavljajo meje varovanja, zaobsežene v izdanem patentu, ki ima učinek monopola v razmerju do morebitnih drugih udeležencev na trgu. Strokovnjak z opisanega področja mora skozi opis izuma pridobiti vse tiste nujne podatke, na podlagi katerih bo lahko prišel do enoznačnega sklepa o uporabljivosti samega izuma. V kolikor ti podatki ne zadostujejo, niso zadoščeni pogoji ustrezne razkritosti patenta.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – DAVKI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072262
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
davek na dodano vrednost – nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del – nepogodbena obveznost – neupravičena obogatitev
Nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del ne predstavlja transakcije, ki bi bila obdavčena po ZDDV-1. Če bi sodišče prve stopnje v tem primeru toženi stranki naložilo tudi plačilo DDV, bi bila posledično tožeča stranka za ta znesek neupravičeno obogatena, saj njena obveznost, da takšen znesek odvede državi, na podlagi sodbe sodišča prve stopnje ne obstoji.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081337
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 123. ZPP člen 7.
kršitev blagovne znamke - podobnost med znakoma - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
V luči presoje, kdaj podobnost med primerjanima znakoma že pomeni poseg v blagovno znamko, je potrebno ugotoviti, da mora biti stopnja razlikovalnih elementov obratno sorazmerna s podobnostjo blaga ali storitev, ki se na ta način uveljavljajo na trgu, da bi lahko šteli, da posamezen znak zagotavlja razlikovalni učinek. Ker po trditvah upnika dolžnik nastopa na trgu s povsem istovrstnim produktom kot upnik, morajo biti razlikovalni elementi znaka, ki ga uporablja dolžnik toliko močnejši, da ne bi v luči povprečnega potrošnika ustvarjal zmede glede izvora produkta, ki se pojavi na trgu. Upnik je zatrjeval status ugledne znamke. V takšnem položaju bi dolžnik pri nastopanju na trgu moral zagotoviti še močnejše razlikovalne elemente, ki bi izključevali asociacije na izvor ponujanega istovrstnega produkta pri upniku.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - kabelska retransmisija audiovizualnih del - veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije
Aktivna legitimacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na kabelsko retransmitiranih avdiovizualnih delih je podana le za čas veljavnega dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino. Slednje je veljavno za čas, za katerega je izdano, če ni v ustreznem postopku razveljavljeno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079451
ZASP člen 57, 59. ZDDV-1 člen 3. OZ člen 193. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – avtorsko nevarovana glasbena dela – trditveno in dokazno breme – materialna avtorska pravica – dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – predmet obdavčitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Trditveno in dokazno breme, da se je v poslovalnicah tožene stranke predvajala glasba, je na tožeči stranki (kolektivni avtorski organizaciji), da za uporabljena glasbena dela ne obstoja materialna avtorska pravica pa na toženi stranki (uporabniku).
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – začasno dovoljenje – male glasbene pravice - aktivna legitimacija
Začasno dovoljenje je veljalo le do ustanovitve (oziroma začetka zakonitega delovanja) druge organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar se je zgodilo 11. 10. 2010, z izdajo odločbe URSIL Zavodu
AIPA
. Ta odločba je postala dokončna in izvršljiva ter zato ponovno izdano dovoljenje Zavodu
AIPA
z dne 6. 2. 2012, z enako vsebino, ne vpliva na veljavnost prvega dovoljenja. Tožeča stranka torej ni bila več aktivno legitimirana za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic od tožene stranke v tistem delu, ki se nanaša na kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del, pa tudi ne do poravnavanja obveznosti do avtorjev glasbe, ki se štejejo za soavtorje avdiovizualnih del.
Tožeča stranka dokaznega predloga ni utemeljevala v smislu dokazovanja, da je tožena stranka patentirano rešitev tudi uporabljala v proizvodnji. Res je sicer, da je tožeča stranka v prvem odstavku prve pripravljalne vloge z dne 15. 11. 2012 pri utemeljitvi dokaza z zaslišanjem navedenih dveh prič navedla, da priči lahko izpovesta „o slednjih okoliščinah prenosa patentiranega izuma v uporabo tožeči stranki“. Očitno nejasnost v tako podanem dokaznem predlogu je prvostopenjsko sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva razčiščevalo na naroku za glavno obravnavo 28. 2. 2014 s pozivom na konkretizacijo obdobja kršitve in z opredelitvijo dokazov v zvezi s kršitvijo s strani tožene stranke. Tožeča stranka je v tem smislu določno opredelila, da kršitev s strani tožene stranke dokazuje s fotografijo v prilogi spisa A8 do A9, z zaslišanjem detektiva in zaslišanjem zakonitega zastopnika. Tudi ob dodatnem pozivu sodnice je tožena stranka izrecno vztrajala, da kršitev patenta dokazuje z navedenimi tremi dokaznimi predlogi.
kršitev avtorske pravice – poseg v avtorsko pravico - zagotavljanje informacij javnega značaja - odškodnina - restriktivna razlaga
Nedopustitev posegov v zavarovani položaj imetnika avtorske pravice ne onemogoča toženi stranki zasledovanja cilja, na katerega se sklicuje v svoji obrambi, to je zagotavljanja informacij javnega značaja glede smotrnosti porabe javnih sredstev pri produkciji posameznega filma. Zgolj ocena, da bi bila takšna informacija podana javnosti bolj opazna (oziroma za izdajatelja informacije tudi bolj komercialno zanimiva), v kolikor bi vsebovala tudi reproducirano delo, na katerem ima nekdo zaščiten avtorsko pravni položaj, pa še ni zadostna podlaga za širitev dopustnih posegov iz prvega odstavka 48. člena ZASP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080886
ZASP člen 5, 5/1, 146, 158, 158/1, 158/2, 168. ZPP člen 212, 214, 214/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. ZDDV-1 člen 3, 3/1. OZ člen 165, 299, 299/2.
avtorsko pravo - avtorska pravica - uporaba avtorskih del - predvajanje glasbe v trgovinah - zanikanje dejstev - dokazno breme - zakonske zamudne obresti - dolžnost sklepanja pogodb - povrnitev škode in civilna kazen - zapadlost odškodninske terjatve - kdaj zapade odškodninska obveznost - plačilo DDV
Avtorska dela so varovana z avtorsko materialno pravico. K avtorskim delom spadajo tudi glasbena dela.
Stranka navede razloge za svoje zanikanje, če poveže zanikanje z drugimi dejstvi ali ga kako drugače utemelji.
Deliktni zahtevek zapade v trenutku nastanka škode. Ta je nastala s predvajanjem glasbe. Zamuda je nastala, ko je tožeča stranka zahtevala izpolnitev obveznosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080885
ZASP člen 23, 168, 168/1. OZ člen 131, 131/1, 168.
avtorsko pravo – kršitev materialne avtorske pravice – prevod knjige – povrnitev škode
Ker je tožena stranka izdala prevod knjige in za to ni imela materialne avtorske pravice, je kršila materialno avtorsko pravico razmnoževanja tožeče stranke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072219
ZASP člen 5, 72, 80, 80/2, 97, 99, 165, 165/2. OZ člen 147, 147/2, 629.
pogodba o naročilu avtorskega dela – ustna pogodba - pogodbene stranke – prenos materialnih avtorskih pravic - podizvajalec - zakoniti zastopnik - stečajni postopek
K ustvaritvi avtorskega dela se lahko zaveže tudi pravna oseba.
Z izročitvijo (primerka) avtorskega dela, avtor na naročnika prenese tudi tiste materialne avtorske pravice in v takšnem obsegu, kot je to potrebno, da lahko naročnik avtorsko delo uporabi za namen, ki tvori poslovno podlago pogodbe o naročilu avtorskega dela.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorski honorar - neupravičena obogatitev - civilna kazen - nadomestilo za DDV - predmet obdavčitve - obdavčljive transakcije
Opustitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu ustreznega honorarja. Če je s tem le zamudil, to načeloma sankcionirajo drugi instituti materialnega prava.
Tožnik bi bil upravičen tudi do nadomestila DDV, če bi bil sam zavezanec za plačilo DDV. Ker pa povrnitev neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
ZDDV-1 določa, katere transakcije so predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Predmet obdavčitve so lahko le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, saj plačilo ni v nobeni zvezi z morebitno novo ustvarjeno vrednostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0079410
ZPP člen 1. ZASP člen 157, 157a, 157d.
javna priobčitev fonogramov – skupni sporazum – zahteva za presojo neveljavnosti določb skupnega sporazuma – zavrženje tožbe – pristojnost drugega organa – sodna pristojnost
Presoja (ne)veljavnosti Skupnega sporazuma je v skladu z določbami ZASP v pristojnosti Sveta za avtorsko pravo in ne sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - JAVNA NAROČILA
VSL0070606
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 86. ZOR člen 104. ZJN-2 člen 6, 8, 9, 10, 79, 79/8. ZlntPK člen 1, 4, 4-11, 37.
avtorska pogodba - ničnost - nedopustna podlaga - morala - javno naročanje - korupcija - condictio ob turpem causam - obid zakona - nasprotje interesov
Pogodba, katere edina (resna, nenavidezna) podlaga (kavza, razlog) je obid zakona, nima ustrezne podlage in je nična.
Cilj, ki ga je tožnik s pomočjo tedanjega personalnega substrata prvotoženke želel doseči, je sklenitev pogodbe, ki med drugim nasprotuje bistvu pravil javnega naročanja.
male avtorske pravice – avtorski honorar – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV – dogovor o plačilu davka – obdavčljiva transakcija
Nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del ne predstavlja transakcije, ki bi bila obdavčena po ZDDV-1.
Tožeča stranka je v obravnavanem primeru upravičena zgolj do tistega zneska, za katerega je tožena stranka obogatena. To pa je znesek, ki so ga uporabniki dolžni plačati za zakonito uporabo varovanih del po Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998. V Pravilniku določeni zneski ne vključujejo DDV-ja. Takšen davek je tožeča stranka v skladu z ZDDV-1 sicer dolžna odvesti državi za opravljene dobave blaga ali storitev. Zato lahko v primeru obstoja tako obdavčenih transakcij v dogovoru z uporabniki takšno obveznost tudi ekonomsko prevali nanje s tem, da jim zaračuna vrednost nadomestila, povečano za odstotek DDV. Ker pa v obravnavani zadevi takšnega dogovora ni bilo, je sodišče zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
VSL0070617
OZ člen 134, 178, 183. ZASP člen 162, 162/1, 162/2, 162/4. ZDIJZ člen 2, 2/2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-7.
osebnostne pravice – čast in dobro ime - zahtevek na prenehanje kršenja osebnostnih pravic – preklic izjave – denarna odškodnina – informacije javnega značaja – nadzor kolektivne organizacije
Tožena stranka je državni organ, ki ga ZDIJZ zavezuje. Prizadevati si mora, da za uresničitev zakona doseže čimvečjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. V svetovni splet je med drugim dolžan posredovati informacije javnega značaja. To so informacije, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja in se nahajajo bodisi v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali ga pridobil od drugih oseb. Ker je sporni dokument nastal pri izvrševanju pristojnosti tožene stranke, glede na opisana pravna izhodišča ne more biti dvoma, da je šlo za informacije javnega značaja, kar je ne le dopuščalo, pač pa celo terjalo objavo na spletu.