avtorska pravica – kršitev avtorske pravice – nepooblaščena objava avtorskega dela na spletu – izdaja knjige v elektronski obliki – objava besedila na svetovnem spletu v pdf obliki – materialna in nematerialna škoda zaradi kršitve avtorske pravice – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – škoda – izgubljeni dobiček – višina odškodnine – število uporabnikov, ki so se seznanili z avtorskim delom – preprečitev ali znatno zmanjšanje škode s strani tožnika – civilna kazen – huda malomarnost ravnanja – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda s plačilom – vložitev tožbe
Avtor dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega literarnega dela in primerkov svojega dela. Kljub sklenjeni založniški pogodbi je legitimiran za vložitev odškodninske tožbe zaradi nepooblaščene objave literarnega dela na spletu.
ZASP člen 7, 7/1, 15, 21, 21/1, 22, 22/2, 33, 33/3, 70, 70/2, 73, 75, 78, 78/1, 78/2, 165, 168. OZ člen 186.
avtorska pravica – materialne avtorske pravice – predelava – obstoječe delo – soglasje avtorja – prenos posamičnih materialnih avtorskih pravic – nemo plus iuris – personalna veljavnost prenosov avtorskih pravic – nadaljnji prenos avtorske pravice – kršitev pravice – odgovornost več oseb za isto škodo – prepovedni zahtevki – izvedenec – materialno procesno vodstvo – oglaševanje barv
Predelava je stvaritev z visoko stopnjo intenzivnosti prevzemanja tujih stvaritev v lastno delo. V predelavi je zaznavno že obstoječe delo. Z izkoriščanjem novega dela se hkrati uporablja tudi originalno delo, zato ima avtor prvotnega dela tudi monopol nad izkoriščanjem na novo nastalega dela.
Obveznost avtorja predelave je, da v primeru uveljavljanja svojih materialnih avtorskih pravic na predelavi zoper domnevnega kršitelja zatrjuje in (če je potrebno) dokazuje, da je veljavno pridobil pravice od prvotnega avtorja. V nasprotnem primeru sploh nima aktivne stvarne legitimacije za uveljavljanje pravic na predelavi.
V drugem odstavku 165. člena ZASP je predpisano, da kadar je več kršiteljev neke pravice iz tega zakona, je vsak izmed njih zavezan za celotno kršitev. Vendar v ZASP pravila o oblikah udeležbe niso predpisana. Zato je treba uporabiti splošna pravila o odgovornosti več oseb za isto škodo iz 186. člena OZ (sostorilec, napeljevalec in pomagač).
male glasbene pravice – avtorski honorar – načelo kontradiktornosti – izostanek z naroka – zdravniško opravičilo – dokazna ocena – dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ustrezno ravnalo s tem, ko je zavrnilo toženčevo prošnjo za preložitev naroka z dopisom z dne 2. 2. 2016, saj svojega izostanka zaradi domnevne bolezni ni opravičil s predložitvijo ustreznega zdravniškega opravičila, kot to zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078101
ZASP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 39, 45, 180, 180/2.
višina odškodnine za kršitev sorodnih pravic – običajen honorar – reparacija – civilna kazen – stroški postopka – uspeh v postopku
Dogovorjeni honorar je, kot že ime pove, tolikšen, kot ga dogovorita pogodbeni stranki. Običajni honorar pa je tisti honorar, ki bi bil običajen na trgu. Za presojo običajnega honorarja zato ne morejo biti merilo želje ene ali druge stranke, pač objektivno vprašanje, za kolikšen denar bi bil v danih razmerah zainteresirani kupec pripravljen kupiti kršeči primer. Nemška literatura zagovarja stališče, da ni pomembno, ali bi imetnik kršene pravice ali kršitelj bila pripravljena skleniti licenčno pogodbo, ali bi bil imetnik pravice sposoben, pridobiti primerno licenčnino. Kot primerna velja licenčnina, ki bi jo razumna pogodbena stranka razumno dogovorila
Izhodišče za izračun višine podatkovne baze z vidika ponudnika baze prodajalca je sicer lahko višina stroškov, vloženih v izdelavo baze. Vendar pa tista metoda za izračun odškodnine, ki povsem ignorira honorar, ki bi bil na trgu običajen, oziroma pričakovan ali vsaj sprejemljiv za obe pogodbeni stranki, ni skladna z zakonom.
Sočasno ponujanje istih produktov (ponudnikov) na internetnih straneh dveh ponudnikov je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča razumen razlog za 50% nižje nadomestilo od tistega, do katerega bi bil upravičen ekskluzivni ponudnik.
Tožeča stranka je v tem sporu postavila več zahtevkov, vendar za nobenega od njih (razen za denarnega) ni navedla vrednosti spornega predmeta. Zato uspeh ali neuspeh z ostalimi zahtevki (razen denarnega) na odmero pravdnih stroškov ne more imeti vpliva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078115
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 145, 146, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157a, 157a/2, 168. OZ člen 74, 86, 86/1, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/2. ZPP člen 212. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1.
fonogram – vsebinski sklop – plačilo nadomestila – skupni sporazum – pravna narava skupnega sporazuma – exceptio illegalis – preizkus zakonitosti določb skupnega sporazuma – povrnitev DDV – stroški opomina – trditveno in dokazno breme
Iz namena samega dogovora o plačilu nadomestila za vsebinske sklope je mogoče sklepati, da je bila pravzaprav z besedno zvezo „posamezen vsebinski sklop“ mišljena zaključena celota, celo če ta sicer ni sestavljena iz več različnih sestavnih delov. Srečanje kot celota obstaja le, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo lahko isti obiskovalec ostal od začetka do konca prireditve. Če pa že organizator predvidi konec srečanja in potem ponoven začetek po daljšem odmoru, potem pač ni mogoče več videti v različnih srečanjih ene prireditve, temveč več sklopov.
Tudi skupni sporazum po presoji pritožbenega sodišča ni pogodba obveznostnega prava. Skupni sporazum je v resnici podzakonski splošni akt. Razlogov za to, da gre za vrsto podzakonskega akta, je več. Že vabilo na pogajanja za sprejem skupnega sporazuma se mora objaviti v Uradnem listu in potem še sklenjeni sporazum. Predvsem pa je pomembno, da skupni sporazum velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del. Velja celo, če niso sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi.
Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo SS 2006 v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. To velja za sodišča vseh stopenj. Pravni temelj za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS 2006 je torej 125. člen Ustave. Če je kakšna določba skupnega sporazuma v nasprotju z katerim od zakonov, je sodišče ne uporabi. Takšna določba torej ni nična. Ničnost je namreč značilno zasebnopravna posledica, exceptio illegalis pa ima svoj temelj v javnem pravu.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nekomercialni fonogram - komercialni fonogram - javna priobčitev - namen priobčitve fonograma - dostopnost javnosti - predvajanje neizdanih demo posnetkov z namenom tonske vaje
Tožeča stranka meni, da je upravičena do nadomestila že ob vsakršni javni priobčitvi fonogramov. Tožena stranka pa se tožbenemu zahtevku upira s trditvami, da je na prireditvah predvajala le glasbo s posnetkov, ki niso bili nikoli izdani ali dani v prodajo ali drugače ponujeni javnosti, to je demo posnetke nastopajočih skupin z namenom preizkusa delovanja ozvočenja.
Ni komercialen že vsak fonogram, ki je priobčen javnosti.
Bistveno je, da so bili sporni fonogrami ustvarjeni z namenom preizkusa ozvočenja, prav tako pa nikoli niso bili izdani niti interaktivno dostopni. Tožena stranka je na obravnavanih prireditvah predvajala zgolj nekomercialne fonograme (neizdane demo posnetke z namenom tonske vaje).
ZASP člen 30, 30/1, 31, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 168, 168/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja zavoda IPF v komercialnih radijskih programih v Republiki Sloveniji ter o višini nadomestil za njihovo uporabo člen III, VI.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – višina nadomestila – nadomestilo za „prizemeljsko“ radiodifuzno oddajanje – nadomestilo za uporabo glasbe na internetu
Nadomestilo po SS 2006 vključuje tudi nadomestilo za radijsko predvajanje glasbenih posnetkov na internetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0084921
ZPP člen 11, 110, 333, 333/1, 366. ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 239.
pravna sredstva – prošnja za podaljšanje roka – zakonski rok – prekluzivni rok
Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati. Roki, ki jih predpisuje zakon, so nepodaljšljivi prekluzivni roki. Odločitev, da se predlog za podaljšanje pritožbenih rokov zavrne, je pravilna.
ZASP člen 128, 130, 130/1, 146, 146/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 190.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – radijsko predvajanje komercialnih fonogramov – fonogram – avtorski sorodna pravica – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – trditveno in dokazno breme – prihodki radijske postaje – prihodki iz radijske dejavnosti – procesna legitimacija
Pri priobčevanju fonogramov po radiu nosi trditveno in dokazno breme glede prihodkov radijske postaje kolektivna organizacija. Priobčevalec fonogramov nosi trditveno in dokazno breme glede tega, koliko prihodkov je imel iz radijske dejavnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085119
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 156, 156/1, 156/2, 168, 168/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
avtorski honorar – kabelska retransmisija glasbenih del – male glasbene pravice – nezakonita uporaba zaščitenih glasbenih del – višina nadomestila – Tarifa 1998 – skupni sporazum – običajen honorar na trgu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil avtorski honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del veljavno določen v Tarifi 1998, je v nadaljevanju sprejelo napačno materialnopravno izhodišče, ko je v nasprotju s prvim odstavkom 81. člena ZASP ugotavljalo, koliko bi znašal običajen honorar za uporabo glasbenih del na trgu. Slednje bi na podlagi 81. člena ZASP v zvezi s 168. členom ZASP prišlo v poštev zgolj tedaj, če honorar ne bi bil določen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00020790
ZASP člen 4, 4/2, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157a, 157a/1, 157e, 157f, 158, 158/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1. ZPP člen 2, 2/1, 212, 216, 353. Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij člen 4, 5.
avtorska pravica - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorske pravice - nadomestilo za uporabo fonograma v radijskem programu - višina nadomestila - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa Zavoda IPF - veljavnost - Svet za avtorsko pravo - primerno nadomestilo - odmera po prostem preudarku - dokazno breme - prihodki radijske postaje - prihodki iz radijske dejavnosti - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Okoliščina (ne)sodelovanja kršitelja varovane pravice ni tista, na podlagi katere bi bilo dopustno razlikovati uporabnike. V relevantnem delu 79. in 80. točke obrazložitve sodbe v zadevi Hewlett Packard/Reprobel (C-572/13 z dne 12. 11. 2015) je tudi SEU zapisalo: "namen pravičnega nadomestila (je) povrniti škodo, povzročeno imetnikom pravic. Škoda, povzročena avtorju, pa je enaka ne glede na to, ali dolžnik pri pobiranju take dajatve sodeluje ali ne". Stališče prvostopenjskega in pritožbenega sodišča je torej skladno tudi s sodbo SEU, ki se sicer nanaša na avtorsko pravico. Nacionalna sodišča so namreč tudi nacionalno zakonodajo, ki je primerljiva evropski pravni ureditvi, zavezana tolmačiti v skladu z načelom lojalne razlage. Ker je varstvo iz avtorskih in sorodnih pravic izenačeno (prim. drugi odstavek 4. člena ZASP), velja povzeto stališče SEU tudi za avtorski sorodne pravice.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen nadomestilo za uporabo fonograma v TV programu
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
URS člen 125. ZASP člen 153, 153/1, 157, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
kršitev avtorske sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - razlikovanje med uporabniki - ustaljena sodna praksa - ravnanje v nasprotju s stališčem VS RS - neodvisnost sodnikov - odločba SEU - skupni sporazum - pravna narava skupnega sporazuma - exceptio illegalis - povrnitev škode in civilna kazen - dejavnost kolektivnih organizacij
Zaradi ravnanja v nasprotju s stališčem VS RS ravnanje VSL ni bilo samovoljno. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije namreč neodvisen. Odločati pa mora v okvirih, ki mu jih dajeta ustava in zakon. Neodvisni so sodniki vseh stopenj, saj Ustava glede tega ne dela nobene izjeme. Prepovedan je le samovoljen odstop od sodne prakse.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080798
ZASP člen 5, 5/1, 9, 21, 21/1, 21/2, 23, 24, 33, 81. ZOdv člen 11, 11/2. OZ člen 198, 346. ZPP člen 8, 243, 245, 245/1, 254.
avtorsko delo – ideja - arhitekturno delo – nevarovana stvaritev – dokazno breme – pravica do reproduciranja – pravica do distribuiranja – pravica do predelave – neupravičena obogatitev – zaslišanje izvedenca – izvedenec – načelo ekonomičnosti – odločitev o stroških pri sospornikih
Arhitekturna dela ne zajemajo le del z estetskimi ali umetniškimi prvinami, temveč so arhitekturna dela vsa dela s področja stavbarstva (tj. arhitekture), če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 5. člena ZASP.
Dokazno breme glede obstoja pravnega temelja za uporabo avtorskega dela je na tistemu, ki mu takšno dejstvo koristi. Koristi pa tistemu, ki želi delo uporabiti, sicer ga bo uporabil, ne da bi imel upravičenje (pravni temelj) za tako uporabo.
V skladu s sodno prakso je dopuščena presoja avtorskopravnih zahtevkov po pravilih o neupravičeni obogatitvi in ne zgolj na pogodbeni ali odškodninski podlagi. Enako je Načelno stališče zvezne skupne seje z dne 26. in 27. 10. 1988 in stališče literature.
Merilo iz prvega odstavka 81. člena ZASP je enako objektivizirano kot merila, ki so upoštevna pri presoji zahtevkov na podlagi 198. člena OZ. Izvedenčev izračun ni abstrakten in ne vsebuje izključno pravilniško in tarifno izračunanega zneska, temveč ustrezno odraža objektivizirana vrednost presojanega avtorskega dela.
Ker predstavlja postavljanje vprašanj in pripomb na izvedensko mnenje poseganje v (dotlej) ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeni očitki o tem, da izvedenec ali sodišče nanje ni izrecno odgovorilo, sploh ne predstavlja očitka kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali 22. člena Ustave RS, temveč gre le za izpodbijanje dejanskega stanja, navidezno uveljavljanega kot navedenih procesnih kršitev. Zato so pritožbeni očitki v smeri, da na strankine pripombe ali vprašanja (njen spisek vprašanj) ni bilo odgovorjeno, nekonkretizirano izpodbijanje dejanskega stanja in ne kršitev procesnih jamstev. Dejansko stanje pa je konkretizirano izpodbijano šele, ko pritožnik v opravljeno dokazno oceno sodišča poseže obratno sorazmerno glede na zahteve, ki so pred tem veljale za sodišče v smislu 8. člena ZPP, torej da pritožnik strukturirano in logično izniči vrednost ocenjenih posameznih dokazov in vseh dokazov skupaj.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085531
OZ člen 17, 17/2, 88, 92. ZASP člen 146, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3. URS člen 125. ZPP člen 337, 337/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
sorodne pravice – javna priobčitev komercialnih fonogramov – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – pravna narava skupnega sporazuma – skupni sporazum kot prisilni predpis – uporabniki fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov 2005 – Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti – ustaljena sodna praksa – delna ničnost – varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja – enako varstvo pravic – neodvisnost sodnika – vezanost na ustavo in zakon – pritožbene novote – očitek opustitve materialnega procesnega vodstva – predpravdni stroški – povrnitev stroškov opomina na temelju ZpreZP-1 – stroški postopka – načelo uspeha – strošek odsotnosti iz pisarne
Drugi odstavek 17. člena OZ ureja poseben primer delne ničnosti, in hkrati tudi ureja pravno posledico. Namen ničnosti v takšnih zadevah je, da se pogodba znebi nedopustnega določila, in da velja brez njega, nadomesti pa ga dopustna določba prisilnega prava (88. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080136
OZ člen 103, 108, 109. ZASP člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
umik avtorskih del iz prodaje – založniška pogodba – neposredovanje podatkov o prodaji – evidenca dohodka – delno neplačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – veljavnost odstopne izjave – neznatni del obveznosti – načelo ekvivalence – kavza pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Neposredovanje oziroma neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevala odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitve pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes, saj bi se tožnica z višino ustvarjenega dohodka prodaje učbeniškega gradiva lahko seznanila z vpogledom v toženčeve poslovne listine in poslovne knjige, kar mora slednji avtorju omogočiti na njegovo zahtevo.
Delno neplačilo pogodbenih obveznosti bi imelo za posledico prenehanje pogodbe šele takrat, ko ne bi bilo več mogoče doseči namena pogodbe. V konkretnem primeru ima delno neplačilo avtorskega honorarja za posledico lahko le tožničin izpolnitveni zahtevek, ne pa tudi odstopa od pogodbe, kot najtežje sankcije.
Zmotno je materialnopravno stališče, da velik finančni aranžma toženke pri izdaji in distribuciji učbenika z vidika razmerja med neizpolnjenimi in izpolnjenim delom pogodbe ni pravno pomemben.
fonogram - javno priobčevanje fonogramov - glasba - prireditev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, česar pritožnik ne izpodbija, da glasba ni bila predvajana iz glavnih zvočnikov ob odru ter da se iz posnetka ne sliši točno določene pesmi, temveč le govor osebe. Ocenilo je, da gre za komaj slišno in nerazločno predvajanje, ki ni bilo namenjeno množici. To pa pomeni, da ni šlo za javno priobčitev fonogramov, za katerega bi bila tožena stranka kot organizator koncerta dolžna plačati nadomestilo. Zgolj dejstvo, da se na določeni prireditvi slabo in nerazločno sliši nekakšna glasba, še ne pomeni, da gre za javno priobčevanje fonogramov. Za nastanek obveznosti plačila nadomestila pa bi morali biti fonogrami predvajani javno ter v sklopu prireditve. Tega tožeča stranka ni dokazala.
OZ člen 3, 15, 86, 239, 239/1. S kupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 5, 5/1, 5/3. Splošni pogoji in splošna tarifa za javno priobčitev fonogramov in sekundarno radiodifuzno oddajanje fonogramov.
kršitev avtorske sorodne pravice - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - uporaba tarife - dejavnost diskotek
Tarifni del Skupnega sporazuma o višini nadomestil za uporabo varovanih del ne velja za dejavnost diskotek.