brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje vloge
Toženka v izpodbijanem sklepu na podlagi navedenega ugotavlja, da je tožnik v obravnavanem postopku vložil zahtevek, o katerem je bila že izdana zavrnilna odločba, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
Tožnica je lastnica stanovanjske hiše na naslovu A., vendar na tem naslovu nima prijavljenega stalnega prebivališča. Zato se je ta nepremičnina štela v tožničino premoženje, ki po vrednosti presega zakonkso določen cenzus.
ZUP člen 9, 83, 86, 97. ZRTVS člen 15, 15/1, 15/4. ZRTVS-1 člen 31, 31/1, 31/4, 38, 39.
plačilo RTV naročnine - obveznost plačevanja RTV naročnine - zavezanec za plačilo - pravna domneva - uporaba ZUP
Ni mogoče zaključevati o obstoju dejstva tožnikovega imetništva radijskega ali televizijskega sprejemnika v letu 2004, saj ni dokazano, da mu je bil vročen poziv z dne 23. 9. 2004 ter da je mogel podati pisno izjavo v smislu tedaj veljavnega ZRTVS, da nima svojega ter v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika, s katero bi obstoj pravne domneve izpodbijal ter dokaz(ov)al, da radijskega ali televizijskega sprejemnika nima.
Navedeno pomeni, da na podlagi pravne domneve imetništva radijskega ali televizijskega sprejemnika, ker je šlo za nepravilen zaključek o njenem obstoju, tožnik ni bil pravilno uvrščen v evidenco zavezancev za plačilo RTV prispevka pri prvostopenjskem organu, na katero se ta organ sklicuje v svoji odločbi (38., 39. člen ZRTVS-1), in mu ni bilo mogoče izdati odločbe o plačilu RTV prispevka za leto 2019.
denarna kazen - stranka v postopku - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Sodišče je v pripravljalnem postopku na podlagi vpogleda v register Trgovskega sodišča v Zagrebu ugotovilo, da je to sodišče s sklepom Tt-... z dne 12. 10. 2022 tožnika izbrisalo iz sodnega registra. Ker tožnik zaradi izbrisa iz sodnega registra ni več pravna oseba, ne more biti stranka v postopku.
Sodišče pojasnjuje, da ZUS-1 vzpostavlja t. i. subjektivni koncept upravnega spora, v skladu s katerim je upravni spor namenjen varstvu pravic in pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. V Republiki Sloveniji tako upravni spor ni namenjen varovanju objektivne zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, iz česar izhaja, da sodišče v primeru, da izpodbijani upravni akt ne posega v pravni položaj tožnika, ne opravi presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.
ZV-1 člen 137, 175, 175/9, 175/9-9. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje objektov družbe Ocean Orchids d. o. o. iz vrtine Do-3g/05 (2015) člen 1.
koncesija za rabo vode - posebna raba - inšpekcijski ukrep - zavrnitev tožbe
Obseg podeljene pravice posebne rabe termalne vode za ogrevanje tožničinih objektov iz vrtine je bil tožnici določen z Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje objektov družbe Ocean Orchids d. o. o. iz vrtine Do-3g/05 ter pogodbo, sklenjeno med vlado RS in tožnico, v katerih je določena največja dovoljena skupna letna prostornina (količina) tožničine rabe podzemne vode iz vrtine.
Inšpekcijski organ je pravilno ugotovil, da je tožnica letno uporabila več od dovoljene količine vode po Uredbi in pogodbi.
pravniški državni izpit (PDI) - obnova - izločitev uradne osebe
Zgolj golo dejstvo, da so člani Komisije za pravniški državni izpit (izpraševalci pri PDI) tudi sodniki tega sodišča (za kar dobijo tudi plačilo), ne vzbuja nikakršnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu, I Upr 3/2020 z dne 10. 2. 2021).
Tožnik je bil s tem, da mu je bil g. A. A. določen za predsednika komisije za PDI, seznanjen že pred opravljanjem tega izpita, kljub temu pa njegove izločitve (sledeč upravnemu spisu) tedaj ni predlagal.
ZG člen 47, 47/11. OZ člen 508, 508/2, 508/3, 513, 513/3.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - veljavnost pravnega posla - paketna prodaja - prepozen ugovor
Sodišče splošne pristojnosti je vezano le na izrek upravne odločbe o odobritvi pravnega posla, izrek take odločbe pa pomeni le to, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ oziroma ZG, ter da je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po obeh navedenih zakonih, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi (civilnopravni) pogoji za veljavnost pravnega posla.
Tožnik z navedbo o postavitvi dveh točkovnih temeljev v avgustu 2014 ne more uspeti. Gre namreč za pritožbeno novoto, za katero tožnik v pritožbenem postopku ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji (drugi odstavek 146. in tretji odstavek 238. člena ZUP). Res je drugostopenjski organ te navedbe tožnika tudi vsebinsko obravnaval (in jih zavrnil kot neutemeljene oziroma neizkazane), kar pa ne pomeni, da za pritožbene novote ne gre, in jih organ zato ni bil dolžan obravnavati. Posledično jih ne more obravnavati tudi sodišče.
status javnega dobra - pravica do pritožbe - molk organa - neizkazanost pogojev za tožbo zaradi molka organa
V obravnavanem primeru niso bili podani zakonski pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa, saj tožnik ni izkazal, da bi se z zahtevo za izdajo odločbe obrnil na organ druge stopnje (četrti odstavek 28. člena ZUS-1), ki je pristojen za odločitev o pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, prav tako pa je zahtevo za odločanje upravnega organa podal že pred iztekom zakonskega roka.
V okviru vsebinske ocene očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka dejansko izvedla presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa, ki ga tožnik želi izpodbijati, in na podlagi te presoje ugotovila, da tožnik s tožbo zoper ta sklep že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče meni, da je tožena stranka z opisanimi zaključki v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, prevzela vlogo, ki jo ima Upravno sodišče v upravnem sporu, s tem pa presegla okvire ocene očitne nerazumnosti, ki jo je upravičena izvesti na podlagi 1. alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.
odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - zamuda roka
Odločitev toženke, da se zahteva zavrže, ker prvi tožnik in druga tožnica v vlogi ne uveljavljata kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po tem zakonu ne moreta biti stranka (druga točka prvega odstavka 129. člena ZUP), je pravilna. Ker sta ponudbo sprejela prepozno, pravice do odobritve pravnega posla nimata.
ZTuj-2 člen 33, 33/1, 37, 37/1, 55. ZZSDT člen 12, 12/2, 12/4, 42, 42/4.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje veljavnosti izdanega dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - pravnomočna obsodba - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - izdaja soglasja
V konkretni zadevi tožnik izpodbijani odločbi oporeka zaradi odločitve ZRSZ, ki je kot soglasodajalec zavrnil izdajo soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za prebivanje in delo (kar je imelo za posledico izdajo izpodbojne odločbe) z utemeljitvijo, da je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, kar je po četrtem odstavku 42. člena ZZSDT razlog, da soglasja ne izda. Sodišče poudarja, da se v vprašanja, ali je tožnik storil kaznivo dejanje ponarejanje listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1, ali je za to dejanje kriv in ali je bil postopek sodišča, ki je odločilo v kazenski zadevi z izdajo kaznovalnega naloga, pravilen, ni spuščalo, in se tudi ni smelo spuščati. Tožnika je za krivega storitve kaznivega dejanja spoznalo za to pristojno sodišče in zato upravno sodišče v to odločitev ne sme posegati ali jo razlagati drugače, kot je bila izrečena.
poroštvo - poroštvo za poravnavo davčnih obveznosti - prenos dejavnosti - izogibanje plačilu davka - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je že v izjavi prerekal ugotovitve davčnega organa in navajal, da dolžnik in porok nista v nobeni medsebojni povezavi, ter da je z dejavnostjo nadaljeval z namenom preprečitve škode po prenehanju najemnega razmerja z dolžnikom. V predmetni izjavi tožnik resda ni podal nobenih konkretnih dokaznih predlogov, vendar pa sodišče, glede na dejstvo, da neposredna povezanost med davčnim dolžnikom in tožnikom ni izkazana, meni, da bi moral davčni organ v skladu z načelom materialne resnice, uzakonjenim v 5. členu ZDavP-2, izvesti ugotovitveni dokazni postopek.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - odvetniška tarifa - obvezna uporaba Odvetniške tarife - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka je pri sporni odločitvi nepravilno uporabila materialno pravo s tem, ko je nagrado za opravljene odvetniške storitve odmerila ob uporabi postavk iz tar. št. 23 OT. OT je v besedilu, relevantnem za odločanje toženke (to je besedilu pred uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev Odvetniške tarife, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 70/22), posebej urejala plačilo za odvetniške storitve, opravljene v sporih o varstvu in vzgoji otrok, zakonitem preživljanju in o stikih z otroki, in sicer v tar. št. 18/2 za tožbe v teh zadevah ter skladno s tem za sestavljanje vlog v tar. št. 19, za zastopanje v tar. št. 20 in za pravna sredstva v tar. št. 21, pri čemer so bile te postavke glede na zakonsko ureditev, kot je veljala pred DZ in ZNP-1, umeščene med postavke za pravdni postopek (VIII. poglavje Posebnega dela OT). V IX. poglavju Posebnega dela OT pa so bile določene postavke za odvetniške storitve za nepravdne postopke, med drugim v tar. št. 23 za t.i. druge nepravdne postopke (ki niso zajeti v tar. št. 22, 24 in 25), med katere pa se po navedenem niso uvrščali spori o varstvu in vzgoji ter preživljanju in stikih z otroki.
občinska cesta - varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas ceste - zahtevek stranke - izpodbijana odločba - obrazložitev izpodbijane odločbe - neobrazložena odločba - pripoznava tožbenega zahtevka
V obrazložitvi odločbe druge stopnje se morajo presoditi vse pritožbene navedbe, samo če je že prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe pravilno presodil navedbe, ki se uveljavljajo v pritožbi, se lahko organ druge stopnje sklicuje na razloge iz prvostopenjske odločbe. Slednje pa se po naravi stvari lahko nanaša le na tiste navedbe, ki jih je stranka podala že v upravnem postopku na prvi stopnji, pri čemer mora biti iz drugostopenjske obrazložitve jasno razvidno, kje v prvostopenjski odločbi je odgovor nanje. Če obrazložitev odločbe, kot je izpodbijana, nima predpisane vsebine, to vodi do absolutne bistvene kršitve pravil postopka, saj zato odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je razlog za njeno odpravo in vrnitev zadeve v ponovni upravni postopek.
V zadevi manjka zadostna pravna utemeljitev ukrepov, naloženih z odločbo. Čeprav je tožeča stranka na pomanjkanje razlogov za odločitev opozarjala že v upravnem postopku, razlogov tudi ne dopolni tožena stranka v svoji odločbi. Tožeča stranka zato po presoji sodišča ni imela možnosti, da s tožbo učinkovito ugovarja obravnavani odločitvi, in da zato za navajanje (poleg tožbenih) še drugih okoliščin ni nastopila prekluzija.
ZIntPK člen 4, 13, 13/1, 13/1-9, 15, 15/4, 15/5, 37.
korupcija - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - zaključne ugotovitve KPK - nasprotje interesov
Sodelovanje uradne osebe v razpravi, ki se nanaša na soglasje ustanovitelja k sklepu o imenovanju te iste osebe na položaj direktorja javnega zavoda, ter njeno glasovanje za sklep o podaji soglasja k sklepu, da se ta ista oseba imenuje za direktorja javnega zavoda, tudi po presoji sodišča sodi med povsem očitne primere nasprotja interesov v smislu za zadevo relevantnih določb ZIntPK, v zvezi s katerim bi uradna oseba glede na 37. člen tega zakona morala storiti vse, da bi se mu izognila.
varstvo volilne pravice - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - tek pritožbenega roka - preuranjena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče ugotavlja, da je bila pritožba vložena pred sklicem konstitutivne seje občinskega sveta in je bila torej vložena prezgodaj, saj rok 15 dni za vložitev pritožbe še ni začel teči, ker rok teče od sklica konstitutivne seje.
odobritev pravnega posla - vsebina ponudbe - vezanost na ponudbo - status kmeta
Tožnica navaja, da zakonska ureditev posega v pravico do izbire nasprotne pogodbene stranke in torej priznava, da ji zakon ne omogoča izbirati kupca oziroma bi ga lahko izbirala le, če ponudbe ne bi sprejel noben predkupni upravičenec. Ker med strankami ni sporno, da ima B. B. status kmeta, pa tožnica ni prosta pri izbiri kupca in zato ne more uveljavljati, da naj (tudi drugo) nepremičnino kupi C.C. Oddaljenost kmetije B. B. od nepremičnine parc. št. 89/16, na katero se je na naroku sklicevala tožnica, ni okoliščina, ki bi po 23. členu ZKZ vplivala na vrstni red uveljavljanja predkupne pravice oziroma bi vplivala le, če bi bil kmet tudi C. C. in bi s katerim od zemljišč mejil na zemljišče, ki je naprodaj (2. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ), česar pa tožnica niti ne zatrjuje. Ker oddaljenost kmetije zato okoliščina ni pravno relevantna, je toženka ravnala prav, ko je ni ugotavljala.