javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - točkovanje vloge
Iz razlogov za dodeljeno število točko po posameznih kriterijih ni razvidno, katere so tiste dejanske okoliščine, ki ne zadostijo kriterijem, oziroma če so in kako so upoštevane posamezne aktivnosti in dosežki, ki jih tožeča stranka navaja v priajvi. Presoditi tudi ni mogoče ugovora, ki se nanaša na predložena priporočila in ki jih strokovna komisija oceni kot zadržana oziroma takšna, ki ne omenjajo delovne stanovitnosti in kar po navedbah v tožbi ne ustreza vsebini omenjenih listin. Kar vse po presoji sodišča pmeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede doseženega števila točk po posameznih kriterijih, in s tem v bistvenem pomanjkljiva, in je zato podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe.
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - problemsko območje - prispevki za socialno varnost - povračilo prispevkov delodajalcu - zaposlitev brezposelne osebe - stalno prebivališče - razlaga določb zakona - sodna praksa
Besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2, „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“, je treba razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
ZCes-1 člen 3, 3/1. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3. ZJC-B člen 19.
razlastitev - nujnost razlastitve - javni interes - dejansko stanje - sorazmernost - tožbena novota
Za izkazovanje javnega interesa je pomembno, ali gre za površino splošnega pomena za cestni promet. V času razlastitve je bila na nepremičnini javna pot, po kateri poteka cestni promet, podan pa je tudi drugi pogoj, da se o razlastitvi odloča po ZJC-B, in sicer, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B. Sodišče je potrdilo, da so nepremičnine tožnikov, del kategorizirane javne poti, namenjene dostopu prebivalcev, komunalnih vozil in javnih služb. Javni interes in nujnost razlastitve prevladujeta nad zasebnimi interesi. Sodišče je zaključilo, da odločitev ustreza ustavnopravnim standardom zaščite lastninske pravice in zavrnilo očitke o neustavnosti razlastitvenega postopka.
ZJU člen 83, 83/5. ZUS-1 člen 3, 36, 36/1, 36/1-4.
razrešitev - razrešitev direktorja - javni uslužbenec - razlogi za razrešitev - nekrivdni razlogi za razrešitev - akt politične diskrecije - procesne predpostavke za upravni spor - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Vrhovno sodišče je s sklepom, X Ips 24/2016 z dne 29. 8. 2018, sprejelo stališče, da je funkcionarju, ki odloča o razrešitvi določene osebe na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU, podeljeno pravno vsebinsko neomejeno pooblastilo za sprejetje odločitve, zato gre v primeru razrešitve položajnega uradnika za akt politične diskrecije, ki pa glede na 3. člen ZUS-1 ni upravni akt. Upravni akti namreč niso tiste odločitve, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti, in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 19. ZKP člen 361, 361/6.
odvzem prostosti - predlog za odpravo pripora - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - podaljšanje pripora po izreku sodbe - drugo učinkovito sodno varstvo
Sodišče je tožbo zavrglo zato, ker ima tožnik, ki meni, da je od 20. 9. 2022 dalje nezakonito v priporu, zagotovljeno drugo sodno varstvo, konkretno v kazenskem postopku, in tako niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi varstva ustavnih pravic v skladu s 4. členom ZUS-1.
Tožnik je v priporu na podlagi sklepa o podaljšanju pripora, ta pa na podlagi določbe šestega odstavka 361. člena ZKP traja do nastopa kazni, vendar najdalj do izteka kazni, izrečene v sodbi sodišča prve stopnje. Tožnik ima na podlagi četrtega odstavka istega člena ZKP možnost kadarkoli med trajanjem pripora vložiti predlog za odpravo pripora. Vrhovno sodišče RS je v zadevi I Up 10/2014 z dne 23. 1. 2014 že sprejelo stališče, da tak predlog za tožnika predstavlja učinkovito sodno varstvo.
pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo - upokojitev
Sodišče se strinja z razlago organov obeh stopenj, da tožnik glede na nesporno ugotovitev, da je polno upokojen, ne zadosti pogoju iz določbe tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja.
tožba v upravnem sporu - izpodbijanje sodbe sodišča splošne pristojnosti v upravnem sporu - zavrženje tožbe - nedovoljena začasna odredba
Ker predstavlja sklep višjega sodišča, s katerim je to sodišče odločilo o pritožbi dolžnika zoper sklep okrajnega sodišča, izdan v izvršilnem postopku, posamično sodno odločbo, izdano v okviru izvrševanja sodne funkcije, tožba v upravnem sporu zoper takšen akt ni dovoljena.
Če tožba in s tem upravni spor nista dopustna, ni dopustno vsebinsko obravnavati niti predloga za izdajo začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Ker organ ni po vsebini odločal o utemeljenosti tožnikove prošnje za BPP, temveč jo je po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel iz procesnih razlogov (ker je bilo nesporno o istem zahtevku že odločeno), tožbeni ugovor za odločitev ni pravno relevanten.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - nujna brezplačna pravna pomoč
Ob nespornem dejanskem stanju, torej že vloženi pritožbi s strani tožnika (v zvezi s čimer je zaprosil za dodelitev BPP v obravnavani zadevi), ter ob tem, da je bil organ seznanjen s tožnikovimi prihodki, sodišče pritrjuje toženki, da bi bilo nerazumno odločati o nujni BPP na podlagi 36. člena ZBPP.
upravni spor - zahteva za izdajo začasne odločbe - aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Nemoteno delovanje državnotožilske organizacije je nedvomno v javnem interesu, zaradi česar morebitna kršitev zakona, ki bi to delovanje lahko ogrozila, predstavlja kršitev javnega interesa.
Glede na ureditev izrednega pravnega sredstva razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici po ZUP je bila izpodbijana odločba izdana v enostopenjskem postopku, v katerem pritožba ni dovoljena, ter je dokončna, izvršljiva pa je postala z vročitvijo stranki oziroma strankam (224. člen ZUP). Zadržanje njene izvršitve torej ni (več) mogoče.
Ker se tožnik ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4, 9, 9/3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-2, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - objektivni kriterij - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega prosilca - zahteva za izdajo začasne odredbe
Za ugotovitev begosumnosti in razumljivo še toliko bolj za ugotovitev „znatne“ begosumnosti, ni dovolj, če tožena stranka ugotovi zgolj (eno) okoliščino iz določila 84.a člena ZMZ-1 ob tem, da bi po pravu EU vse okoliščine iz člena 84.a ZMZ-1 morale biti vsaj kolikor toliko „objektivne“, ampak mora vedno (objektivni) kriterij begosumnosti povezati in upoštevati skupaj s celovitim dejanskim položajem oziroma okoliščinami prosilca za mednarodno zaščito in njegovih ravnanj. Če je tožnik predhodno že vložil prošnjo v Nemčiji in jo je pozneje zapustil, to pomeni pred koncem postopka v Nemčiji, to še ni zadostna podlaga za pridržanje. Iz izpodbijanega akta namreč ne izhaja, da bi tožena stranka ugotavljala ali upoštevala katero koli okoliščino v zvezi z razlogi, zakaj je po vložitvi prošnje v Nemčiji tožnik to državo zapustil.
Na osebnem razgovoru po Dublinski uredbi je tožnik povedal, da se želi vrniti v Nemčijo. Teh okoliščin tožena stranka ni upoštevala v okviru individualne (posamične) in celovite presoje, četudi se neposredno navezujejo na tožnikovo zatrjevano begosumnost in so bistvene. Bistveno pa je tudi, kar navaja tožeča stranka v tožbi in česar tožena stranka tudi ni ugotavljala pred izdjao odločbe niti temu ne ugovarja v odgovoru na tožbo, da je bil tožnik nastanjen v Azilnem domu od 29. 9. 2022 do 13. 12. 2022 oziroma 15. 12. 2022, torej skoraj tri mesece in ni zapustil Slovenije. Tožena stranka niti ni izkazala, da bi tožnik od dne 13. 12. 2022 do dne 15. 12. 2022 zapustil ali poskusil zapustiti Sloveniji. Tožnik je namreč trdil, da je bil v Sloveniji pri prijatelju in da je ni zapustil. Tudi s tega vidika (druga alineja 84.a člena ZMZ-1) je torej izpodbijani akt nezakonit.
Zakonodajalec ni prenesel določbe člena 8(4) Direktive o sprejemu v ZMZ-1, čeprav je nedavno posegel v ta zakon z določenimi spremembami in je bil iz upravno-sodne prakse ta sistemski problem razviden že dolgo časa.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-7. ZMat člen 56.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Tretji osebi, ki je v zahtevi prosilke in v izreku izpodbijane odločbe poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja ni bila dana možnost, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Posledično je tožena stranka (vsaj) preuranjeno zaključila, da je treba pritožbi ugoditi in prvostopenjsko odločbo odpraviti, pri čemer je ostalo nepojasnjeno njeno stališče (cit): "da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta", kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pooblastilo za zastopanje
Odvetnik, določen za izvajanje BPP, potrebuje pooblastilo upravičenca do BPP le za opravo procesnih dejanj v sodnih postopkih, v katerih upravičenca zastopa, pooblastilo pa sicer ne predstavlja akta upravičenca, s katerim bi ta dovoljeval odvetniku, določenemu za izvajanje BPP, delo na zadevi, za zastopanje v kateri je bil upravičencu dodeljen. Dodeljeni odvetnik namreč izvaja BPP na podlagi odločbe, v kateri sta določena oblika in obseg dodeljene BPP in je natančneje opredeljena zadeva, za katero je BPP dodeljena (tretji odstavek 37. člena ZBPP), in napotnice z istimi navedenimi podatki (četrti odstavek 39. člena ZBPP).
Ker tožnik kljub pozivu sodišča tožbe v odrejenem roku ni dopolnil tožbe, kot je bilo od njega zahtevano in tožbe tudi ni lastnoročno podpisal, je tožba tako ostala nepopolna in je sodišče zaradi tega ne more obravnavati. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Izplačilo spornega zneska v aktih delodajalca ni opredeljeno kot izplačilo oziroma del plače za poslovno uspešnost in s tem ni izpolnjen že prvi pogoj za ugodnejšo obravnavo iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Izpolnjeni pa niso predpisani pogoji za davčno ugodnost po ugotovitvah davčnih organov tudi zato, ker merila za izplačilo poslovne uspešnosti v splošnem aktu delodajalca niso določena, kar je nadaljnji pogoj iz citirane 12. točke 44. člena ZDavP-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - utemeljen strah - resna škoda - revščina - ekonomski razlog - varna izvorna država
Za priznanje mednarodne zaščite ni dovolj dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite. Navedenega pa tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval.
osebna asistenca - pogoji za priznanje pravice - poštenost postopka - pravica do izjave v postopku
Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju.