Kljub zapisu, da naj bi sodišče ob ponovnem odločanju proučilo tudi obe zgoščenki, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tega vpogleda sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo in pri odločanju ni upoštevalo podatkov, ki izhajajo iz samih datotek na zgoščenkah, temveč je ponovno upoštevalo le natisnjene izpise teh datotek, pri katerih pa je očitno prišlo do napake v tiskanju. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da obstaja tudi nasprotje med tistim, kar se navaja o vsebini dokazov in dejansko vsebino tega dokaza, kar pa ima za posledico, da so razlogi, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, nerazumljivi.
prekoračitev hitrosti - javna listina - prometna signalizacija
Glede na to, da iz plačilnega naloga izhaja, da je bil storilec seznanjen s prekrškom in dokazi, poleg tega pa je storilcu tudi bil z drugim vabilom na zaslišanje z dne 3. 10. 2023 (katerega se ni udeležil, niti ni sporočil opravičljivih razlogov za izostanek), prejel tudi opis kršitve, iz katere izhajajo vsi podatki o uporabljenem merilniku hitrosti, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je storilec s podatki o uporabljenem merilu bil seznanjen šele pri branju izpodbijane sodbe.
Postavitev prometne signalizacije, ki voznike opozarja, da se na določenem območju izvajajo meritve hitrosti, ni pogoj za zakonitost meritev. Tako ne drži trditev, da brez postavljene ustrezne prometne signalizacije o meritvah hitrosti policija ne sme ugotavljati in voznikom dokazovati preseženo najvišjo dovoljeno hitrost, ker naj to ne bi bilo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji na prometni opremi na cestah.
Dejanska podlaga je sklop dejstev, ki predstavljajo določen dejanski kompleks (historični dogodek), s katerim se utemeljuje tožbeni zahtevek. Zato ne gre za novo tožbo, če se isti tožbeni predlog opira na zatrjevan sklop dejstev, čeprav se v kasnejših pripravljalnih vlogah nekatera dejstva dodajo oziroma dodatno pojasnijo. Glede na to je treba za odgovor na vprašanje, ali gre za novo dejansko in pravno podlago zahtevka, primerjati celoten sklop zatrjevanih dejstev (historični dogodek).
Višje sodišče ne more pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da bi se posamezne zatrjevane kršitve iz navedenega kompleksnega razmerja obravnavale kot ločeni in samostojni historični dogodki. Do oškodovanja, ki se očita tožencem, je privedlo več različnih protipravnih ravnanj, za katera tožnici zatrjujeta, da se niso odvila kot enkraten dogodek, ampak so izhajala iz enotnega naklepa tožencev, si sledila v določenem povezanem časovnem obdobju in bila med seboj povezana oziroma odvisna. Vsa zatrjevana protipravna ravnanja skupaj sestavljajo dejanski kompleks (historični dogodek), na podlagi katerega tožnici v obravnavani zadevi utemeljujeta odškodninsko odgovornost tožencev. Da je o zahtevku iz kompleksnega in trajajočega pravnega razmerja odločeno celovito nenazadnje narekuje tudi pravna varnost, saj bi sicer vedno obstajala negotovost, ali je o njem dokončno odločeno ali ne, in če ne, v kolikšnem delu oziroma glede katerih posamičnih ravnanj, ki so se v njegovem okviru zgodila.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8. ZZVN člen 16. ZPP člen 337, 337/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse - dovoljene pritožbene novote - osnovni znesek minimalnega dohodka
Uveljavljane okoliščine predstavljajo dovoljene pritožbene novote, ki jih v predlogu za taksne olajšave tožnice še ni mogla uveljavljati in jih ob odločanju sodišča ni moglo upoštevati, čeprav so takrat še obstajale. Te okoliščine bi lahko bile pravno pomembne za presojo premoženjskega stanja tožnice in za presojo utemeljenosti njenega predloga.
Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti namreč sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
Sodišče mora poleg tega, da storilcu oziroma obrambi posreduje dodatne dokaze ali navedbe oziroma ga seznani, da so ti v spisu in da s lahko seznani z njimi z vpogledom v spis, omogočiti primeren rok, v katerem se lahko o tem tudi izjavi in poda morda dodatne dokazne predloge, zlasti v primeru, ko storilec celo izrecno izjavi, da želi, da se ga obvešča o nadaljnjih procesnih dejanjih.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - zvišanje preživnine - materialne zmožnosti zavezanca
Po določbi 189. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Z izvršilnim naslovom določena preživnina pa se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena (prvi odstavek 197. člena DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).
ZPP člen 285, 285/1, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo storitev - sklepčnost tožbe po višini - pravočasnost navedb - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se o takšnem predlogu tožnice, ki mu je toženka nasprotovala, (sploh) ni izreklo, pa čeprav bi se moralo. Enostavno je zaključilo, da je glede na obrazložen ugovor toženke, podan na prvem naroku za glavno obravnavo, tožba glede višine nesklepčna. S tem je brez dvoma kršilo pravico tožnice do izjave oziroma enakega obravnavanja pred sodiščem. Zaradi takšnega načina sojenja se sodišče druge stopnje tudi ni izreklo glede uporabe tretjega odstavka 286. člena ZPP, iz katerega med drugim izhaja, da lahko stranke tudi po prvem naroku navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
ustna posojilna pogodba - več posojilnih pogodb - izvršilni postopek - ugovor v izvršilnem postopku - neplačilo sodne takse - neskrbno ravnanje odvetnika - vrstni red poplačila dolgov - sklenitev sodne poravnave - obveznost dolžnika po sodni poravnavi - odškodninska odgovornost odvetnika - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - povrnitev škode - možnost uspeha pravnega sredstva - obstoj dolga - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - dokazna ocena sodišča - zavrnitev tožbenega zahtevka
Znesek v višini 68.000 EUR je prejel na podlagi ustno sklenjene posojilne pogodbe. Prepričljiv je argument sodišča, da v nasprotnem primeru ne bi imel dovolj sredstev za plačilo vseh varščin in kupnin. Dokaz nasprotnega - da je sredstva imel - je na tožniku. Da bi si denar izposojal drugje, tožnik ni izkazal; v zvezi s tem niti ni želel odgovarjati. Zato so zmotne pritožbene navedbe, da mu sodišče nalaga dokazovanje obstoja negativnih dejstev.
ZKP člen 8, 15, 201, 201/1, 201/1-1, 371, 371/1, 371/1-3.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - predhodni kazenski postopek - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača - odpoved pravici - uporaba slovenskega jezika v postopku - glavna obravnava v kazenskem postopku - uveljavljanje pravice - zaslišanje s pomočjo tolmača - postavitev sodnega tolmača - preložitev glavne obravnave - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - odločanje o priporu - priporni razlog begosumnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - zloraba procesnih pravic
Kljub sklepu sodišča, da se glavna obravnava odloži, da bi se obtožencu na glavni obravnavi zagotovilo tolmačenje v bosanski jezik, ne zagovornik ne obtoženec, ki je izrecno želel tolmačenje na glavni obravnavi, v nadaljevanju glede postopanja s predlogom okrožne državne tožilke za odreditev pripora in izjave o tem predlogu, nista zahtevala prisotnosti sodnega tolmača ali dodatnega časa, da se na drug način zagotovi obtožencu pravica do uporabe lastnega jezika (npr. s prevodom in podajo izjave v njegovem lastnem jeziku bodisi na zapisnik ali pisno). Poleg tega je obtoženec, ki je ves čas predhodnega postopka s sodiščem komuniciral brez tolmača, na vprašanje predsednice senata tudi sam (ne le po zagovorniku) zavzel stališče do predloga tožilstva ravno glede okoliščine, ki jo izpostavlja zagovornik v pritožbi, pri čemer ni nasprotoval, da se o tem vprašanju na sodišču izjavlja brez pomoči sodnega tolmača. Uveljavljanje domnevne kršitve pravice do jezika šele v pritožbi se glede na opisane dejanske okoliščine konkretnega primera pokaže kot možna zloraba procesnih pravic, kar pa je skladno z določbo 15. člena ZKP sodišče dolžno onemogočati.
sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - odmera sodne takse za pritožbo - posebne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - napačno odmerjena taksa - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo preostanka sodne takse - učinkovanje oprostitve plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - prepoved spremembe na slabše - prepoved odločanja v škodo pritožnika
V obravnavani zadevi je toženec pritožbo podal zoper procesni sklep, in sicer sklep o nadaljevanju postopka, ki ne predstavlja odločitve o samem zahtevku. Postopek o pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopka ni posebej taksiran, prav tako pa tudi ni določeno, da je takšna pritožba takse prosta. Posledično je treba uporabiti tar. št. 30010 ZST-1, ki določa takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
ZDZdr člen 6, 7, 39. ZNP-1 člen 7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - postopek napotitve na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - sodni izvedenec - ugotovitve izvedenca - pravica do izjave - kršitev pravice do poštenega sojenja - pravica do svobode - preiskovalno načelo
Kadar sodišče dokaznega postopka ne izvaja, ampak le prepiše ugotovitve sodnega izvedenca, sodna odločba ni konsistentna in je ni mogoče preizkusiti (14. točka 339. člena ZPP). Da sodišče lahko popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje, mu je zakonodajalec v 7. členu ZNP-1 podelil preiskovalna pooblastila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083620
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 191, 191/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - družinska skupnost - grdo ravnanje - spravljanje v podrejen položaj - čas izvršitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - dokazovanje - dokazna ocena izpovedbe prič - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - izvedenec klinične psihologije - predložitev zdravstvene dokumentacije
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi analize izpovedbe prič, ob upoštevanju zagovora obtoženca in vseh listinskih dokazov ugotovilo, da je obtoženi nad oškodovanko izvrševal tako fizično kot tudi psihično nasilje, oškodovanka se je temu poskušala izogniti na način, da je prenehala kontaktirati s svojo družino, se umaknila in zaprla vase, na ta način pa jo je obtoženi ustrahoval in spravljal v podrejen položaj. Pritožbeno sodišče nima nikakršnega dvoma v zaključke prvostopenjskega sodišča, ki je sledilo izpovedbi oškodovanke o ravnanjih obtoženca ves čas trajanja izvenzakonske skupnosti, kar neposredno izhaja iz izpovedb prič B., posredno pa tudi iz izpovedbe priče A. in F.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče v točki 3 izpodbijane sodbe opredelilo do nepotrebnosti izvajanja obeh dokaznih predlogov, tako angažiranje kliničnega psihologa, kot tudi pribave zdravstvenega kartona za obtoženega, svojo zavrnitev pa je tudi ustrezno obrazložilo.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 15. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 343, 343/2, 365-2, 366.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - nedovoljena pritožba - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - vročilnica kot javna listina - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - potek roka - dejanski prejem pisanja - rok za pritožbo
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku (dolžniku) puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Ni bistveno, kdaj je dolžnik pisanje dejansko prejel.
ZIZ člen 15, 58, 58/4. OZ člen 356/356/1, 356/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-2, 365-3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Upnik utemeljeno graja, da je bilo v izreku izpodbijanega sklepa dolžnikovemu ugovoru, s katerim je dolžnik podal ugovor zastaranja terjatve, ugodeno v celoti, medtem ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zaključilo, da do zastaranja terjatve (glavnice in v delu glede zakonskih zamudnih obresti) ni prišlo. V tem delu je torej podano nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa in njegovo obrazložitvijo. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZGD-1 člen 256, 276, 276/1. ZLS člen 51c. ZPP člen 125.
imenovanje članov nadzornega sveta - svobodna gospodarska pobuda - sklep o imenovanju članov sveta - načelo kontradiktornosti
Imenovanje organov vodenja družbe je stvar družbenikov v okviru njihove pravice do svobodne gospodarske pobude. Sodna intervencija pri imenovanju članov nadzornega sveta je zato le izjema in pride v poštev samo takrat, kadar je sicer ogroženo delovanje družbe. Presoja o tem, katere okoliščine utemeljujejo, da gre za nujen primer, mora biti restriktivna.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - osebna služnost stanovanja - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - kazenska ovadba - zavrnitev predloga - posebno upravičen razlog
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora in zaključkom, da dolžnik ni izkazal pogojev za odlog izvršbe po prvem in drugem odstavku 71. člena ZIZ.
postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - milejši ukrep
V primeru, da ni podanih drugih konkretnih okoliščin po 1. alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr in sodišče hudo ogrožanje lastnega zdravja veže le na dejstvo odklanjanja zdravljenja, lahko sklep sodišča o prisilnem zdravljenju nadomesti svobodno voljo osebe glede zdravljenja le takrat, kadar ta takšne svobodne volje zaradi narave ali intenzitete duševne motnje v času odločanja sodišča ni sposobna oblikovati, prisilno zdravljenje pa bi njeno zdravstveno stanje izboljšalo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 12, 12/5, 12/6.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - komunalni odpadki - epidemija - nedovoljene pritožbene novote - neizvedba dokazov
Kot del toženkine trditvene podlage ni bilo mogoče upoštevati njenih navedb v odgovoru na pritožbo upnika (tožeče stranke) zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Odgovor na pritožbo je bil vložen v ločenem pritožbenem postopku in je bil namenjen zgolj odgovoru na pritožbo upnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in ne širjenju trditvene podlage iz ugovora zoper sklep o izvršbi.
Dejanska zasedenost turističnega objekta tožene stranke ni odločilna ne za višino okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in ne za višino stroškov zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov, prav tako ni pravne podlage za oprostitev plačila vtoževanih računov zaradi epidemije koronavirusa.
KZ-1 člen 235, 235/1. ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/4, 96, 96/1, 98, 98/2, 357, 357/1-1, 370, 370/1, 370/1-4, 383, 394, 394/1. ZST-1 člen 10, 10/3.
kazenska sodba - novo sojenje - stroški kazenskega postopka - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov
Za razliko od stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kjer okoliščina, ali je bil obdolženec v takratni fazi upravičen do brezplačne pravne pomoči, pri presoji upravičenosti do oprostitve njihovega plačila nima vpliva, pa pritožnica v zvezi z naložitvijo preostalih stroškov utemeljeno izpostavlja, da je imel obdolženec v fazi, ko mu je bil izrečen obsodilni del sodbe, pravico do zagovornika po ZBPP.