ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZIZ člen 272. ZDR-1 člen 109, 109/1, 113, 113/3, 113/4.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - prepoved opravljanja dela
Tožnica odločitvi, da se ne zadrži učinkovanje prenehanja njene pogodbe o zaposlitvi po pravnomočnosti odločitve sodišča o njenem predlogu za izdajo začasne odredbe, nasprotuje z zatrjevanjem, da ji je toženka z vročitvijo Prepovedi opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 4. 2024 (listina A 14) podelila pravico zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve v sporu pred sodiščem prve stopnje oziroma najdlje za šest mesecev. To zavzemanje ni utemeljeno. Iz navedene listine, s katero je toženka tožnici prepovedala opravljanje dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ne izhaja, da bi toženka tožnici podelila kakršnokoli pravico. Gre za listino, s katero toženka tožnici skladno s četrtim odstavkom 113. člena ZDR-1 prepoveduje opravljanje dela v času, ko še ne učinkuje prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ko je torej tožnica še v delovnem razmerju pri njej in bi delo še opravljala, če ji tega toženka ne bi prepovedala. Dejstva, da je zaradi sklicevanja na besedilo člena 113. ZDR-1, ki se uporablja šele od 16. 11. 2024 dalje, toženka v tej listini tožnici prepovedala opravljanje dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve sodišča v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev, ni mogoče šteti za podelitev pravice do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve v sporu oziroma za največ šest mesecev. Take pravice delodajalec delavcu niti ne more podeliti (o tem odloča sodišče), še posebej ne ob podaji izredne odpovedi, ki jo v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZDR-1 delodajalec lahko poda le, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
SPZ člen 106, 115. ZPP člen 7, 212, 224, 337, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja - delitev stroškov s strani upravnika - ključ delitve - solastniški delež - nekonkretizirane navedbe - trditveno in dokazno breme glede ključa delitve - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ni dokazala, da je uporabila pravilen ključ delitve (pravilen solastniški delež tožene stranke) glede na zakonsko ureditev, zato ni bilo mogoče preveriti, ali je pravilno obračunala stroške, ki odpadejo na toženo stranko.
URS člen 20. ZKP člen 165, 168, 168/3, 170, 201, 201/1, 201/1-1, 207.
uradni zaznamek o zbranih obvestilih - dokaz - utemeljenost suma - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - neposredna obtožnica - soglasje preiskovalnega sodnika za vložitev neposredne obtožnice - dokazni standard
V obtožnici se kot dokaz za utemeljenost očitkov, predlaga izvedbo dokazov v enakem obsegu kot izhaja iz kazenske ovadbe in ne vsebuje predloga za zaslišanje tujcev, ki bi potrdili bistvene očitke, ki so znak obravnavanega kaznivega dejanja, kot je vsebovan v obtožnici. Tudi izpodbijani sklep se v ključnem delu obtožnice (glede sostorilstva in namena pridobitve premoženjske koristi) izključno opira na izjave tujcev, ki pa, kot je bilo že v zgoraj navedenih sklepih pritožbenega sodišča pojasnjeno, niso dokaz, ki bi lahko privedli do obsodilne sodbe. Kot je iz teorije in sodne prakse znano, gre le za tako imenovani "pomožen dokaz", ki je s kasnejšo izpovedbo priče o vsebini le tega, lahko potrjen ali ne. Uradni zaznamek o izjavi tujcev, kar obtožnica predlaga kot dokaz na glavni obravnavi, torej ne more nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaza, na katere bi sodišče oprlo svojo odločitev.
V obravnavani zadevi ni bilo pogoje za vložitev neposredne obtožnice oziroma niso bili podani pogoji za soglasje preiskovalnega sodnika k predlogu državne tožilke naj se ne opravi preiskava. Na podlagi 170. člena ZKP lahko preiskovalni sodnik da soglasje k takemu predlogu, če dajejo zbrani podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, dovolj podlage za vložitev obtožnice in če je pred tem zaslišal tistega, zoper katerega naj bo vložena obtožnica. V obravnavani zadevi je bil izpolnjen le drugi pogoj, saj je bil obdolženec zaslišan (obdolženec se ni zagovarjal), vendar pa po oceni pritožbenega sodišča ni bil izpolnjen osnovni pogoj, to je, ali dajejo zbrani podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, dovolj podlage za vložitev obtožnice. Kot je pojasnilo že Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Kp 21520/2016 z dne 13.1.2021 in Višje sodišče v Mariboru v sklepu II Kp 10349/2017 (oba sklepa pa temeljita, med drugim, tudi na sklepu Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-34/96 z dne 19.6.1996), je dokazni standard za preizkus utemeljenega suma po obtožbi postavljen višje, med dokazni standard utemeljenega suma in standard gotovosti, ki se zahteva za obsodbo. Tak dokazni standard je tudi podlaga za odločanje o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici. Ustavno sodišče je v prej navedeni odločbi odgovorilo na vprašanje, kakšna je dokazna situacija, ki jo ZKP opredeljuje kot stanje zadostnosti dokazov za utemeljenost suma. Odgovor je Ustavno sodišče podalo z analizo 20. člena Ustave, ki se nanaša na trajanje pripora pred vložitvijo obtožnice.
Šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP jasno in izrecno določa, da mora druga pogodbena stranka stečajnega dolžnika svojo terjatev za povrnitev škode iz petega odstavka (to je škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice) prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Rok za prijavo te terjatve je določen v petem odstavku 59. člena ZFPPIPP, in sicer mora upnik svojo terjatev za povrnitev škode prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odstopne pravice.
Do razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice ni prišlo šele z vložitvijo tožbe v zadevi XI Pg 1143/2020 na vračilo kupnine, niti s pravnomočnostjo sodbe XI Pg 1143/2020. Tožba na vračilo kupnine v zadevi XI Pg 1143/2020 je bila samo posledica razveze pogodbe, kot je določena v drugem odstavku 111. člena OZ. Škoda je nastala že pred razvezo pogodbe, ko je imela toženka po navedbah tožnikov nepremičnino v posesti in naj bi jo s svojimi ravnanji razvrednotila, tožnika pa sta pravico za povrnitev škode pridobila z odstopom od pogodbe s strani stečajnega upravitelja toženke.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Tožnika sta bila z obvestilom stečajnega upravitelja z dne 14. 2. 2020 seznanjena tako s stečajem toženke kot z odstopom od pogodbe.
V prekrškovnem postopku je namreč treba prekluzijo iz 3. alineje 62. člena ZP-1 razlagati ob hkratnem upoštevanju načela materialne resnice. Če je sodišče enega od sicer prepozno predlaganih dokazov vseeno izvedlo in je zaslišana priča potrdila navedbe storilk, bi moralo sodišče prve stopnje ta dokaz oceniti in po potrebi izvesti še druge predlagane dokaze, da se prepriča, ali je bilo dejansko stanje v odločbi prekrškovnega organa res ugotovljeno pravilno.
sklep o zavrnitvi predloga - celovita dokazna ocena - stiki med očetom in otrokom - pravica do izjave - neizvedba dokazov - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - sklicevanje na strokovno mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka
Zaradi različnih vzgojnih pristopov v eni in drugi družini v vlogo predlagateljice kot matere ni poseženo in njene ustavne pravice niso kršene. Zaradi drugačnega vzgojnega pristopa, ki so ga otroci deležni v očetovi družini, družinsko življenje predlagateljice in otrok v predlagateljičini družini ni okrnjeno.
ZP-1-UPB3 člen 65, 65/12, 136, 136/1, 136/1-1. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-2.
inšpekcijski nadzor - zaposlovanje na črno - subjektivni element - malomarnost
Ugotovitev prekrška temelji na inšpekcijskem nadzoru, ki ga je opravil pristojni organ. Ob zaustavitvi vozila, last storilke - pravne osebe, je bilo ugotovljeno, da se je z vozilom opravljal prevoz v okviru dejavnosti pravne osebe in kdo je bil voznik. Ta je podal tudi izjavo, da ima s pravno osebo sklenjeno pogodbo o delu, ki jo je inšpekcijski organ v nadaljevanju preverjal (ker se voznik na kraju samem ni izkazal z ustrezno listino). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je v tej fazi inšpekcijskega postopka pooblaščena uradna oseba zgolj opravljala nadzor nad izvajanjem ZPDZC-1 in ugotavljala dejstva v zvezi s tem postopkom. Zato ni bila dolžna dajati osebi, pri kateri je opravljala nadzor, pravnih poukov po določbah Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Zakona o kazenskem postopku, saj postopka o prekršku v tej fazi sploh še ni bilo. Zapisnik o nadzoru zaposlovanja na črno zato ni nedovoljen dokaz.
URS člen 19, 19/1, 45, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1.
ustavna pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do varstva duševne integritete - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - povzročitev premoženjske škode - huda premoženjska škoda
Vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima nasprotna udeleženka do sedaj 50.000 EUR dolga - sama pove, da si je do sedaj nabrala "samo" 50.000 EUR dolga (kasneje je sicer povedala, da gre za kredit, ki ga je najela). Ko jo je sodišče zaslišalo glede izvršb, ki naj bi jih imela, tega podatka ni zanikala, ampak se je sklicevala na slabo zakonodajo. Ko pritožba opozarja, da sodišče ni raziskalo podatkov o dolgu, je treba pojasniti, da je dolg nasprotna udeleženka potrdila, zato detajlneje obstoja dolga ni bilo treba preverjati in raziskovati. Prav tako je treba pojasniti glede trditev o socialni pomoči, da pritožba temu zaključku ne nasprotuje, samo navaja, da bi moralo sodišče trditve o tem, da nasprotna udeleženka prejema socialno pomoč, preveriti (pa jih ni).
OZ člen 171, 963. ZPP člen 286, 286/3. ZD člen 142.
zavarovalna pogodba - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - soprispevek zavarovanca - soodgovornost za škodo - deljena odškodninska odgovornost - višina vrednosti podedovanega premoženja - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Po določilu 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila ta večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Zakon torej možnosti sorazmernega zmanjšanja odškodnine ne predvideva le v primeru soodgovornosti oškodovanca za nastanek škode, temveč tudi kadar je oškodovančevo neskrbno ravnanje (opustitev) povečalo njen obseg.
Na podlagi 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076955
OZ člen 5, 6, 6/1, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 33/6, 46, 46/1, 46/2, 75, 86, 95, 95/1, 119, 545, 547, 547/2, 558, 567. SPZ člen 23, 49. ZN člen 64, 64/5, 64a. ZPP člen 8, 163, 163/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
tožba za sklenitev prodajne pogodbe - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - pogodba o ari - pooblastilo za sklenitev prodajne pogodbe - oblika pooblastila - posebna oblika pooblastila - predpogodba - odklonitev sklenitve glavne pogodbe - neveljavnost pogodbe o ari - ugovor neveljavnosti pogodbe - način uveljavljanja neveljavnosti pogodbe - uveljavljanje zmote pri predpogodbi - ničnost pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - pomanjkljiva dokazna ocena - oderuška pogodba - subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe - pogodba sklenjena v zmoti - predmet pogodbe - status zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - zmota o bistveni lastnosti predmeta - bistvena zmota - opravičljiva zmota - iura novit curia - opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - neopredelitev do tožbenega ugovora
Utemeljeno pa toženci v pritožbi opozarjajo, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo do vseh njihovih pravno pomembnih navedb v zvezi z ničnostjo pogodbe, zaradi česar v sodbi manjkajo razlogi o vseh odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je prerasla v kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče mora poznati pravo (iura novit curia) in je zato dolžno preizkusiti vse možne pravne podlage, ki bi glede na zatrjevana dejstva lahko prišle v poštev.
Status zemljišča (namembnost) predstavlja bistveno lastnost predmeta pogodbe (prvi odstavek 46. člena OZ), pogodba o ari pa je v konkretnem primeru imela naravo predpogodbe (prvi in tretji odstavek 33. člena OZ). Zato bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko presoditi navedbe tožencev o tem, da so bili pri sklenitvi pogodbe o ari (kot predpogodbe) v bistveni opravičljivi zmoti. Če bi ugotovilo, da so toženci ravnali s skrbnostjo, ki se zahteva od povprečnega udeleženca v pravnem prometu (prvi odstavek 6. člena OZ), in da je bila torej njihova zmota opravičljiva, jih pogodba o ari ne zavezuje že iz tega razloga (glej prvi in drugi odstavek 46. člena v zvezi s šestim odstavkom 33. člena OZ).
URS člen 22. ZP-1 člen 3, 136, 136/1, 136/1-1. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-1, 50a, 50a/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Splošni akt o cestninjenju (2018) točka 1.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - vinjeta - registrska tablica - razlaga pravne norme - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - načelo enakega varstva pravic - določenost v zakonu - zakonski znaki prekrška
Upoštevajoč 3. člen ZP-1 pri presoji obstoja znakov prekrška ni mogoče upoštevati Splošnega akta o cestninjenju, temveč morajo znaki prekrška biti določeni v zakonu.
Zakonski znak prekrška po določbi prvega odstavka 50.a člena ZCestn je uporaba cestninske ceste brez veljavne vinjete.
Za presojo znakov prekrška po prvem odstavku 50.a člena ZCestn ne zadošča zgolj jezikovna razlaga norme, temveč je potrebno uporabiti tudi namensko razlago.
Izhajajoč iz namena zakona je najbrž lahko brez dvoma sklepati, da se za prekršek po tej določbi kaznuje tisti posameznik, ki sploh nima vinjete za določen cestninski razred ali mu je veljavnost vinjete potekla, medtem ko za posameznika, ki je uporabljal elektronsko vinjeto z napačnim podatkom o registrski številki vozila in je očitno, da je vinjeta bila kupljena prav za to vozilo, le da je pri delu zapisa registrske številke prišlo do pomote, takšnega jasnega sklepa ni mogoče napraviti, saj nikjer v zakonu ni določeno, da bi se kot neveljavna štela tudi vinjeta z napačno oznako registrske številke.
vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - določitev vrste rabe - dejanska vrsta rabe - dejanska raba posameznega dela stavbe
Dejstvo, da je pritožnik sporni del stavbe pokril s kovinsko streho in namestil dvižna vrata, ki ju je mogoče odstraniti, v ničemer ne vpliva na opredelitev dejanske rabe tega dela stavbe. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da se evidentira stanje posameznih delov stavbe, kakršni so trenutno v naravi in v času ogleda. Po vpogledu v fotografije v prilogah pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da gre ob primerjavi delov stavbe 63 in 52 za različne dejanske gradbene in arhitektonske značilnosti, ter da ne gre za enako obravnavo položajev, kot to zatrjuje tretji nasprotni udeleženec. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre pri delu 52 za ograjen, zaprt in zaklenjen prostor, namenjen skladiščenju in shranjevanju predmetov (po zatrjevanjih tretjega nasprotnega udeleženca za potrebe gostinskega obrata), to je za shrambo, medtem ko del stavbe 63 predstavlja prost in neoviran dostop do gostinskega obrata, to je dela stavbe 22.
Z lastništvom obremenjene nepremičnine je tožnica zaradi stvarnopravnih učinkov vknjižene izvedene stvarne pravice pridobila vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz pravnega posla, ki je bil podlaga za nastanek služnosti, vključno s pravico do odpovedi pogodbe (14. člen Pogodbe). Ker služnost na nepremičnini preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (drugi odstavek 241. člena v zvezi s prvim odstavkom 226. člena SPZ), je tožnica kot lastnica obremenjene nepremičnine upravičena zahtevati izdajo izbrisnega dovolila za izbris stvarne služnosti pri nepremičnini in vrnitev predmeta služnosti. Dolžnost vrnitve stvari po prenehanju neprave stvarne služnosti določa 240. člen SPZ v zvezi s prvim odstavkom 226. člena SPZ. Ob prenehanju služnosti se vsa lastninska upravičenja vračajo lastniku, zakar je potrebna vrnitev predmeta služnosti. Obveznost vrnitve stvari je obligacijskopravne narave in je utemeljena v zakonu. Lastnik nepremičnine lahko v primeru, če bivši služnostni upravičenec po prenehanju služnosti stvari ne vrne, vrnitev stvari zahteva bodisi z lastninsko tožbo bodisi s tožbo, utemeljeno na obligacijski obveznosti upravičenca, da lastniku po prenehanju služnosti vrne stvar. Za pravdni postopek velja načelo dispozitivnosti, ki pomeni, da se postopek začne, teče in zaključi po volji strank. Pomeni tudi, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP). Tožniku ne more prisoditi nekaj drugega ali več, kot je tožnik zahteval. Meje postavljenega zahtevka definira tudi vsebina in obseg obravnavanega spora in z njim povezano predloženo procesno gradivo (trditve in dokazi) pravdnih strank (razpravno načelo). Tudi glede zakonskih zamudnih obresti velja načelo dispozitivnosti in sodišče brez izrecne zahteve stranki le-te ne prisodi neposredno na podlagi zakona, kot si razlaga toženka v odgovoru na pritožbo.
ZVEtL-1 člen 3. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/4, 40/5, 216. ZNP člen 35.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča - odločanje v ponovljenem postopku - potrditev odločitve iz drugih razlogov - sprememba pravnega stališča - porazdelitev stroškov - odločitev o stroških postopka - krivdno načelo - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - stroški postopka
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za povračilo stroškov na podlagi krivdnega načela po petem odstavku 40. člena ZNP-1. Ta določa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. Glede na različni stališči pritožbenega sodišča ni moč trditi, da sta bila predlagatelja pri vlaganju predloga malomarna oziroma da sta vložila očitno neutemeljen predlog. Povračilo stroškov po krivdnem načelu je izjema, ki jo je potrebno razlagati restriktivno. Uporablja se v primerih, ko je stranka očitno ravnala malomarno in s tem povzročila nepotrebne stroške.
brezplačna pravna pomoč - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - dolžnost povrnitve stroškov postopka - pravdni stroški po uspehu - materialni položaj - sodna taksa - odvetniški stroški - oprostitev plačila stroškov postopka - izbira odvetnika v drugem kraju - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - stroški pravnega zastopanja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - pridobitev premoženja - obveznost plačila stroškov
Dodeljena brezplačna pravna pomoč se nanaša le na upravičencu nastale stroške postopka in dejanske izdatke ter nagrado njegovega pooblaščenca, ne pa na stroške in izdatke ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči založila Republika Slovenija, ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Tudi o teh stroških sodišče odloči po načelu uspeha.
Višina tožničinega pridobljenega premoženja bi lahko vplivala zgolj na njeno dolžnost plačila razlike med stroški, ki so bili njenemu pooblaščencu dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga bo povrnil toženec. Zato glede obveznosti plačila toženčevih stroškov ne velja omejitev iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP, da se od nje kot upravičenke do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobila.
Po presoji pritožbenega sodišča je bližina strankinemu prebivališču utemeljen razlog za izbiro pooblaščenca v kraju izven delovnega območja sodišča, pred katerim poteka postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076232
URS člen 22, 29. ZKP člen 12, 70, 442, 442/1. KZ-1 člen 135, 135/1, 309, 309/1.
zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - kaznivo dejanje grožnje - ogrozitveno kaznivo dejanje - pravica do obrambe z zagovornikom - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - prištevnost obdolženca
Obdolžencu je bila dana možnost aktivno sodelovati pri zaslišanju zanj obremenilne priče, pa se ji je s tem, ko na narok ni pristopil, odpovedal, zato ni bil prikrajšan v svoji pravici do obrambe. Dejstvo, da ni sodeloval pri zaslišanju oškodovanke, je tako pripisati njegovi pasivnosti, ne pa nekorektno vodenem postopku.
Ker sodišče ni imelo zakonite podlage za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti, obdolženca pa je poučilo o pravici, da se brani s pomočjo zagovornika, je očitek o kršitvi pravice do obrambe v smislu 29. člena Ustave in 12. člena ZKP neutemeljen.
Kaznivo dejanje grožnje je abstraktno ogrozitveno kaznivo dejanje. Za izvršitev tega kaznivega dejanja zadostuje, da storilec nasproti oškodovancu izrazi resno grožnjo z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja, pri tem pa ni nujno, da se oškodovanec zaradi tega dejansko počuti ustrahovanega ali vznemirjenega. Zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti tako ustrahovanje ali vznemirjenje (resna grožnja), medtem ko subjektivni učinek grožnje med zakonskimi znaki ni naveden.
Prištevnost obdolženca je domneva, katere obstoj se ne dokazuje. Le, če nastane (zadosten) sum, da je ali je bila v času storitve kaznivega dejanja prištevnost obdolženca izključna ali (bistveno) zmanjšana, sodišče odredi psihiatrični pregled obdolženca.
Pritožbeno poudarjanje aktualne procesne situacije v zvezi z drugo kazensko zadevo, ki pritožniku onemogoča opravljati pridobitno delo ter okoliščina osebnega stečaja, na pritožbeno izpodbijano odločitev nima merodajnega vpliva.
Sodišče prve stopnje je svojo dokazno oceno in posledično odločitev o dejanskem stanju glede dedne odpravljenosti tožnika gradilo na izpovedbah strank, prič in upravitelja ter predloženih listinskih dokazih. Pritožnik nima prav glede dokazne moči listin, saj slovensko civilno procesno pravo ne pozna izbora dokaznih sredstev in stranke lahko predlagajo ter sodišče nato izvede katerokoli dokazno sredstvo.
Sodišče je ugotovilo, da sta oba voznika v križišče zapeljala pri zeleni luči in da torej druga udeleženka prometne nesreče ni zapeljala v križišče pri rumeni luči, kot je to sicer trdila priča D. D., v taki situaciji pa je nedvomno pri vožnji skozi križišče imela prednost druga udeleženka prometne nesreče. Glede na ugotovljene poškodbe na vozilih pa je povsem jasno, da storilec v času, ko je prišlo do trčenja, s svojim vozilom ni miroval v križišču in zato ni mogoče šteti za dokazano, da je že z zaustavitvijo v križišču zaprl pot drugi voznici, ki je pripeljala iz nasprotne smeri, da bi morala slednja po načelu defenzivne vožnje, kljub temu da je imela prednost pri vožnji skozi križišče, svoje vozilo ustaviti in počakati, da se križišče izprazni.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - višina sodne takse
ZST-1 v tarifnem delu enotno obravnava oba postopka izvršbe, tako na podlagi verodostojne listine kot izvršilnega naslova. Drugi ugovor v skladu s tarifno št. 4022 ZST-1 je po nasprotnem razlogovanju samo tisti, ki ni vložen zoper sklep o izvršbi. Za (redni) ugovor zoper sklep o izvršbi, tudi na podlagi verodostojne listine, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo sodno takso po tarifni št. 4021 v višini 55,00 EUR