združitev in izločitev postopka - izločitev postopka
Senat okrožnega sodišča, ki so ga sestavljali trije sodniki, je bil glede na določbo 6. odstavka 25. člena ZKP pristojen za odločanje zunaj glavne obravnave o predlogu okrožnega državnega tožilca za izločitev kazenskega postopka.
časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona glede na datum sprožitve spora - prehodne in končne določbe - pridobitev stanovanjske pravice - določitev imetnika pravice uporabe v hiši, ki je skupno premoženje razvezanih zakoncev, v nepravdnem postopku - zagotovitev najpotrebnejših prostorov
Glede na jasno prehodno določbo 158. člena SZ, novega zakona ni mogoče uporabiti v sporih, ki so bili sproženi pred njegovo uveljavitvijo.
Ker stanovanjske potrebe nasprotne udeleženke niso večje od predlagateljevih, ker je predlagatelj lastnik kmetije, na kateri stoji hiša s spornim stanovanjem in ker je izkazal interes za izboljšanje razmer na svoji kmetiji, je prvo sodišče pravilno uporabilo materialnopravne določbe 17. člena ZSR v zvezi z 8. členom ZSR, ko je predlagatelja določilo za imetnika pravice uporabe stanovanja, v skladu z določbo četrtega odstavka 17. člena ZSR pa mu je tudi pravilno naložilo, da mora nasprotni udeleženki priskrbeti najpotrebnejše prostore.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - gradnja na tujem zemljišču - pridobitev lastninske pravice
Rok za vložitev ZVZ je tri mesece od dneva, določenega v 2. odst. 401. člena ZPP (1. odst. 401. člena ZPP). To je najdaljši možni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Tretji odst. 401. člena ZPP v situacijah, navedenih v njem, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz 1. odst. 401. člena ZPP skrajšuje, ne pa podaljšuje.
Z graditvijo na tujem zemljišču v družbeni lasti ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
Instituta civilnega prava o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču ni mogoče uporabiti za uveljavitev pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini.
Zadolžnica je potrdilo, da se je stranka zavezala za določeno denarno izpolnitev. Je pisna izjava dolžnika, v kateri sporoča, da je upniku zavezan za določeno izpolnitev. Zadolžnica ni vrednostni papir. Zato je sodišče moralo ugotavljati ali je bila pravna podlaga za takšno zavezo veljavna ali ne (51. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), in zaradi opredelitve, za kakšno pogodbo je v posameznem primeru šlo.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 14, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29. Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP) člen 60, 204, 215.
uporaba Zakona o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo kot pravnih pravil
Temeljne procesne garancije obdolžencev v kazenskem postopku je poznal Zakon o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (ZSKP), ki se ga je lahko na podlagi določb odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorju in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (Uradni list DFJ št. 4/45 z dne 3.2.1945), uporabljalo kot pravna pravila, ker niso nasprotovale pravnemu redu Jugoslavije in njenih republik.
Napaka pri računski operaciji (seštevanju) pomeni očitno računsko pomoto v smislu določbe 1. odstavka 365. člena ZKP, ki, glede na to, da je razlika minimalna, ni vplivala niti na pravno opredelitev kaznivega dejanja niti na izrečeno sankcijo. Takšno očitno računsko pomoto je sodišče prve stopnje upravičeno (oziroma dolžno) odpraviti tudi po uradni dolžnosti, vsak čas, torej tudi po pravnomočnosti sodbe.
Omejitev obiskov in dopisovanja se lahko izreče za časovno določeno obdobje tudi s popolno prepovedjo oddajanja in sprejemanja pisnih pošiljk in sprejemanja obiskov, lahko pa se takšna prepoved omeji na določene osebe ali na eno od obeh pravic ali pa se obiski skrajšajo oziroma zmanjša njihovo število ali omeji pošiljanje pisanj in podobno.
Če pogoje novogradnje ureja zazidalni načrt, ga mora lokacijsko dovoljenje upoštevati in biti skladno z zazidalnim načrtom. To velja tudi glede odmikov.
SZ člen 117, 117/1, 119.ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
privatizacija stanovanj - pravna narava pisne privolitve po 117 čl. SZ - plačilo pogodbene cene s popustom - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delež zakonca
Pisna privolitev po 117. členu SZ sama po sebi ne pomeni darilne pogodbe, prav tako pa tudi ne kakšnega drugega pravnega posla civilnega prava.
Po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, preč.b., v nadaljevanju ZZZDR) je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v navedenem času, njuno skupno premoženje. Ni pomembno, ali sta ga dobila po tržni ali kakšni drugi ceni. Pomemben je čas pridobitve in vir sredstev, s katerimi je bilo pridobljeno. Prav tako ni pomembno, kdo od zakoncev je formalni pridobitelj (kupec).
ZTLR člen 14, 14/2.ZZZDR člen 51, 59.ZD člen 212, 212-1.
dedovanje - napotitev na pravdo - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitvena tožba zapustnikovega zakonca - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - solastninska pravica - razpolaganja s solastniškim delom na nerazdeljeni stvari - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo
Po 2. odstavku 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim deležem brez soglasja drugih solastnikov, kar velja tako za posle med živimi, kot tudi za razpolaganja za primer smrti. Prosto razpolaganje s solastninskim deležem na posamezni solastni stvari zajema lahko tudi obremenitev svojega ali obogatitev drugega solastninskega deleža, glede katerega pa tisti, ki je vlagal ali ki je prikrajšan, ne zahteva povečanja solastninskega deleža.
Tudi če tožnica trdi, da je vlagala v nepremičnino kot celoto, to še ne pomeni, da mora tožiti vse solastnike. Tudi če bi bilo ugotovljeno, da so bila vlaganja izvršena po dogovoru z obema solastnikoma, bi tožnica smela zahtevati izločitev le od enega solastnika, torej manj. Seveda pa to pomeni, da se zahtevek nanaša le na tisti obseg vlaganj, ki je sorazmeren višini solastninskega deleža tistega solastnika, od katerega zahteva svoj delež.
kupna pogodba - izročitev stvari kupcu - pridobitev pravice razpolaganja oziroma lastninske pravice - izročitev prometnega dovoljenja
Po 454. členu Zakona o obligacijskih razmerjih mora kupec prodajalcu izročiti stvar tako, da bo ta lahko pridobil lastninsko pravico na prodani stvari. Ker je bil toženec že pravnomočno obsojen na izročitev stvari, to je avtomobila, je utemeljen tudi tožbeni zahtevek na izročitev prometnega dovoljenja. Gre za listino, brez katere ni mogoče izvrševati vseh lastninskopravnih upravičenj na prodanem avtomobilu.
pisna izdelava in vročitev sodbe - dokazni postopek
S tem, ko je sodišče zavrnilo dokazni predlog po dopolnitvi strokovnega mnenja, ni bilo kršeno ustavno načelo, da mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS03366
ZOR člen 210, 210/3. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382.ZZZDR člen 51, 51/2.
premoženjska razmerja med zakonci - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem - neupravičena pridobitev - pridobitev koristi z izvršitvijo dejanja - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po določilu drugega odstavka 382. člena ZPP revizija ni dovoljena v premoženjskopravnih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 tolarjev.
Če sta tožnica in toženec v času vlaganj v stanovanje živela v zakonski skupnosti in če sta v stanovanje vlagala več kot tisto, kar je bilo potrebno za tekoče vzdrževanje ob normalni uporabi stanovanja, sta ravnala kot poslovodja brez naročila. Tedaj je lahko nastalo skupno premoženje zakoncev in ni izključeno, da bi bila tožnica, ki je kasneje kupila to stanovanje, obogatena za tožnikov delež vlaganj, če je stanovanje zaradi vlaganj več vredno.
Po določilu 58. člena ZSR stanovanjsko razmerje preneha iz več razlogov: bodisi zato, ker je imetnik stanovanjske pravice z drugimi družinskimi člani nehal uporabljati stanovanje in več kot 6 mesecev ni stanoval v njem; bodisi zato, ker je stanovanje v celoti oddal podstanovalcem; ali zato, ker ga uporablja oseba, ki ni uporabnik stanovanja. V zadnjih dveh primerih gre za situacijo, ko imetnik stanovanjske pravice izkorišča trajno naravo stanovanjske pravice za pridobivanje neupravičene premoženjske koristi in stanovanjsko razmerje preneha takoj, saj čakanje na potek 6 mesecev nima pomena.
ZUP člen 116, 185, 222, 222/1, 222/3.URS člen 157.
upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu - sklep o določitvi izvedenca
Zoper sklep o določitvi izvedenca po 185. členu ZUP ni predvideno sodno varstvo v upravnem sporu, pač pa pritožba prizadetih strank zoper odločbo o glavni stvari v denacionalizacijskem postopku.