• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 18
  • >
  • >>
  • 121.
    Sodba in sklep VIII Ips 362/2008
    20.10.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS3003945
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - kolektivna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev
    Če za delodajalca veljavna kolektivna pogodba določa kriterije za izbiro presežnih delavcev, mora delodajalec izbiro delavcev opraviti na podlagi teh kriterijev, posebej če gre za izbiro med več delavci na istem delovnem mestu, pa preneha potreba le po delu nekaterih.

    Ob presoji, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, bi moralo sodišče zavzeti stališče tudi do navedb o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja in izpovedb v zvezi s tem, saj je bila glede na 118. člen ZDR presoja teh navedb bistvena za zakonitost odločitve o tožnikovem reintegracijskem zahtevku.
  • 122.
    Sklep VIII Ips 254/2008
    20.10.2009
    DELOVNO PRAVO
    VS3004068
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. OZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - krivda delodajalca - odpravnina - pogodbeni temelj - razlaga pogodbenih določil
    O prenehanju delovnega razmerja na željo tožnice bi bilo mogoče govoriti le takrat, če bi prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi njene enostranske odpovedi, oziroma, če bi tako izhajalo iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.

    O prenehanju pogodbe o zaposlitvi po krivdi delodajalca lahko govorimo le v primeru, ko je sočasno podan tudi element protipravnosti. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v 1. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR opredeljena kot posledica objektivnih razlogov, zaradi katerih preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Res gre za razloge v sferi delodajalca, vendar brez krivdnega odnosa delodajalca do teh razlogov.
  • 123.
    Sklep VIII R 34/2009, enako tudi VIII R 38/2009, VIII R 42/2009
    20.10.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS3003948
    ZPP člen 67.
    določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
    Opravljanje sodniške službe predstavlja tehtni razlog, da o tožbenem zahtevku ne odloča sodišče, pri katerem tožnik opravlja sodniško službo.
  • 124.
    Sodba VIII Ips 229/2008
    20.10.2009
    DELOVNO PRAVO
    VS3003931
    ZTPDR člen 23. SKPgd člen 14, 25. ZDR člen 100, 100/1-6.
    prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - razporeditev v drug kraj
    Po določbi drugega odstavka 23. člena ZTPDR je bila tožena stranka dolžna tožnici vročiti pisni sklep, s katerim je odločila o njenih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Sklep o razporeditvi tožnice na delo v drug kraj je bila dolžna izdati tudi, če ni šlo istočasno za razporeditev na drugo delovno mesto. Pri tem pa bi morala upoštevati primere in pogoje, določene s kolektivno pogodbo, pod katerimi je taka razporeditev dopustna.
  • 125.
    Sklep Dsp 79/2009
    20.10.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3003933
    ZDSS-1 člen 32, 32/3.
    dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - zavrnitev dokaznega predloga
    Zavrnitev dokaznega predloga, takega, kot je bil predlagan in utemeljen, je bila obrazložena enako pred sodiščem prve in druge stopnje. V obravnavani zadevi zato ne gre za neobrazloženo zavrnitev dokaznega predloga, kar je po pritožbi predloženih sodnih odločitvah lahko bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
  • 126.
    Sodba G 13/2007
    20.10.2009
    REVIDIRANJE
    VS4001317
    ZRev-1 člen 1, 2, 18.
    kršitev pravil revidiranja - postopek sodnega varstva - sklicevanje na razloge drugega sodišča v drugem postopku - pavšalno izpodbijanje odločbe
    Tožeča stranka se namesto navedbe razlogov, ki jih želi v postopku sodnega varstva uveljavljati v tožbi, ne more sklicevati na razloge nekega drugega sodišča v nekem drugem postopku. Poleg tega tožeča stranka teh razlogov ni konkretizirala niti ni pojasnila njihove pravne pomembnosti za predmetno odločbo.

    Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke zgolj s kratkimi trditvami, brez prepričljive obrazložitve (na primer da je tožena stranka tolmačila posamezna pravila revidiranja na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali da njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarja prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju) ter brez ustreznega sklicevanja na spisovno dokumentacijo.
  • 127.
    Sklep G 15/2009
    20.10.2009
    PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR
    VS1012006
    ZPomK-1 člen 45, 45/3, 45/5. ZUS-1 člen 36.
    koncentracije - prepoved prenosa lastništva delnic – ustavitev postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
    Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracij predpostavke za odločbo po tretjem odstavku 45. člena ZPOmK-1 niso več podane, zato z izdajo tega sklepa preneha veljati tudi izpodbijana odločba tožene stranke z dne 2. 6. 2009 in tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za izpodbijanje navedene odločbe.
  • 128.
    Sklep G 3/2008
    20.10.2009
    TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
    VS4001321
    ZTFI člen 515, 515/1-3, 553, 553/1. ZPre-1 člen 32, 56. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZTFI člen 515, 515/1, 515/2.
    zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev - stranka v postopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo
    Za postopek sodnega varstva proti odločbam Agencije se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1. Ker v ZTFI ni določeno drugače, se smiselno uporablja določba prvega odstavka 17. člena ZUS-1, po kateri je tožnik lahko le "oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta" in ne več tudi nekdo, ki je z izpodbijanim aktom prizadet v svoji pravici ali pravnem interesu. Tožnika sta po lastnih navedbah delničarja ciljne družbe, in sicer sta imetnika vsak po 10 navadnih imenskih delnic te družbe.
  • 129.
    Sklep VIII Ips 8/2008
    20.10.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS3003991
    ZPP člen 86, 374, 377.
    dovoljenost revizije - podpis revizije - pooblastilo - podpis odvetnika - zavrženje revizije
    Obstoj pooblastila, čeprav odvetnika sicer pooblašča za vložitev revizije, ne zadošča za ugotovitev, da je odvetnik v zadevi dejansko tudi opravljal kakšna pravdna dejanja. Ker odvetnik revizije ni podpisal, pravdno dejanje očitno ni (in ne more biti) opravljeno po njem, stranka pa ob vložitvi revizije tudi ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija zato ni dovoljena.
  • 130.
    Sklep XI Ips 86/2009
    20.10.2009
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2004934
    ZKP člen 420, 420/1, 420/4.
    zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper sklep o zavrnitvi predloga za določitev varščine in odpravo pripora
    Zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče zavrnilo obtoženčev predlog za določitev varščine in odpravo pripora, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
  • 131.
    Sklep Dsp 83/2009
    20.10.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3003932
    ZDSS-1 člen 30.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava
    Sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, katere dokaze bi moralo sodišče prve stopnje izvesti v ponovljenem postopku. Kolikor sodišče druge stopnje šteje, da ima v navedbah in dokaznih predlogih strank podlago za ugotavljanje, katera pogodba o zaposlitvi je bila tožnici odpovedana, bo moralo na podlagi 30. člena ZDSS-1 te dokaze samo izvesti na neposredni obravnavi.
  • 132.
    Sklep Dsp 68/2009
    20.10.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3004062
    ZDSS-1 člen 32, 32/3.
    dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse - razporeditev v višji plačilni razred
    V odločitvah Vrhovnega sodišča RS, ki sta citirani v pritožbi, je bilo zavzeto stališče v razmerju invalidnost – bolniška odsotnost, ki pa v primeru pritožnice sploh ni bilo uporabljeno. Tožena stranka je namreč njeno vlogo reševala v skladu z določbami „Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah“, ter zavrnila njen zahtevek po 5. členu pravilnika zato, ker je bila pritožnica odsotna z dela v času, daljšem od šestih mesecev oziroma ker od zadnjega napredovanja ni dopolnila treh let dejanske delovne dobe. Citirani odločitvi VS RS zato nista primerljivi z obravnavano.
  • 133.
    Sklep VIII R 37/2009
    20.10.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS3003957
    ZPP člen 67.
    določitev pristojnosti po višjem sodišču - stvarna pristojnost - otrok sodnika porotnika kot stranka v postopku
    Dejstvo, da je toženec sin sodnice porotnice sodišča, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
  • 134.
    Sodba VIII Ips 17/2008
    20.10.2009
    DELOVNO PRAVO
    VS3003975
    ZDR člen 83, 110, 110/2, 116. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev - zagovor - bolniška odsotnost
    Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera in ga je zato potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej.

    Kljub temu, če se delavec opravičeno ne odzove povabilu na zagovor, v nekaterih primerih (npr. daljša bolniška odsotnost) od delodajalca ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje. Takšna preložitev bi lahko glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved preprečila možnost izredne odpovedi. V takšnih primerih bi zato lahko govorili o obstoju okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor, oziroma, da datum že določenega zagovora preloži.

    Zagovor je zadnji možni čas, da se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče določbe drugega odstavka 110. člena ZDR uporabiti tako, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor, ker pač na ta dan ni izvedel ničesar novega, ampak se je lahko z njimi seznanil prej, ali pa razlogov za odpoved pogodba nima.

    Za postopek izredne odpovedi in za postopek pred odpovedjo (zagovor) ZDR ne predvideva posebnega varstva delavca, ki je začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.
  • 135.
    Sodba IV Ips 48/2009
    20.10.2009
    PREKRŠKI
    VS2004986
    ZP-1 člen 156, 156-1. ZJRS člen 23, 23/1, 32, 32/1-g, 32/2.
    kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – javna raba slovenščine - oglaševanje
    Čeprav Zakon o javni rabi slovenščine ne predpisuje, da morata biti slovenska in tujejezična različica oglasnega sporočila na istem nosilcu sporočila, pa mora biti njegov učinek takšen, da naslovnik lahko zazna, da je oglasno sporočilo tako v slovenskem kot v tujem jeziku.
  • 136.
    Sklep Dsp 69/2009
    20.10.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3004061
    ZDSS-1 člen 32, 32/3.
    dopustitev revizije - pritožbeni razlogi
    Iz pritožbe je razvidno, da se tožnik ne strinja z odločitvijo o tožbenem zahtevku, kar pa ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga.
  • 137.
    Sklep Dsp 59/2009
    20.10.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS3003959
    ZPP člen 333, 343. ZDSS-1 člen 32.
    pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe
    Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva. ZDSS-1 v 32. členu ni določil splošne pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, temveč omogoča le pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije.
  • 138.
    Sodba IV Ips 55/2009, enako tudi IV Ips 195/2010, IV Ips 203/2010, IV Ips 196/2010
    20.10.2009
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2004929
    ZP-1 člen 62, 62-2, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427.
    zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilni nalog - hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - možnost izjave o prekršku - identiteta storilca - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
    Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 2. alineji 62. člena ZP-1.
  • 139.
    Sodba IV Ips 51/2009, enako tudi IV Ips 84/2009, IV Ips 94/2009
    20.10.2009
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2004970
    ZP-1 člen 45, 52, 52/2-3, 62, 62-2.
    organi za odločanje o prekrških - stvarna pristojnost – hitri postopek – redni sodni postopek – mladoletni storilec - postopek proti mladoletnikom
    Hitri postopek ni dovoljen proti mladoletnim storilcem prekrškov.
  • 140.
    Sodba IV Ips 52/2009, enako tudi IV Ips 73/2009, IV Ips 74/2009, IV Ips 75/2009, IV Ips 76/2009, IV Ips 64/2009, IV Ips 81/2010 in IV Ips 94/2010, IV Ips 72/2009,
    20.10.2009
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2004956
    ZP-1 člen 62, 62-2, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427.
    postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog – možnost izjave o prekršku - hitri postopek - identiteta storilca - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
    V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ugotovitev, da je bil s plačilnim nalogom kaznovan nekdo, ki dejansko ni storil prekrška, ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1, temveč lahko Vrhovno sodišče odločbo razveljavi, če pri odločanju o zahtevi nastane precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 18
  • >
  • >>