ZUP člen 2, 2/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 36, 36/1-4.
odločba o ugotovitvi imenovanja izvršitelja in določitvi roka za preizkus znanja – upravni akt
Odločbo, s katero je ugotovljeno, da je bila tožnica določenega dne imenovana za izvršiteljico, da štiriletni rok, v katerem so izvršitelji dolžni opravljati preizkus znanja, poteče dne ..., ter določeno da bo tožnica preizkus znanja opravljala določenega dne pred določeno komisijo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZKPT člen 18, 18/1. ZDP. ZIP člen 251c, 251c/2. ZPP člen 308.
sporazumom o zavarovanju terjatve – sodna poravnava – res transacta kot procesna ovira za sojenje – registracija kreditnega posla s tujino
S prenehanjem veljavnosti Zakona o kreditnem poslovanju s tujino in z uveljavitvijo Zakona o deviznem poslovanju v letu 1999, ki je pogoj registracije kreditnega posla s tujino opustil, je pogodba stopila v veljavo. Pogodba kreditojemalca zavezuje, čeprav ni bila registrirana.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – ukrep gradbenega inšpektorja – odlog upravne izvršbe – zavrženje tožbe
S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist z izpodbijanim sklepom ni poseženo.
O začasni odredbi sodišče odloči s sklepom. Vsebino sklepa (upoštevaje tudi določbo 82. člena ZUS-1) določajo določbe 72. člena ZUS-1, posredno pa tudi določbe tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, ko kot absolutno bistveno kršitev določb postopka navaja tudi 14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Takšna kršitev je podana, če sklep nima razlogov ali če v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.
pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - predlog, ki ga vloži stranka sama - dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je torej toženka vložila predlog sama in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njen predlog nedovoljen.
davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – pogoji za odbitek – odmera davka od dobička pravnih oseb – verodostojna listina – vlaganja v najeto nepremičnino
Sodišče prve stopnje in davčni organi niso pravilno uporabili določb 40. člena ZDDV in ugotavljali, ali so bile storitve, od plačila katerih je tožeča stranka v predmetnem postopku uveljavljala odbitek vstopnega DDV, porabljene za opravljanje obdavčljive dejavnosti oziroma ali so bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV, temveč so se oprli samo na ugotovitev davčnih organov v zadevi odmere davka od dobička pravnih oseb, da stroški vlaganj v predmetno nepremičnino niso davčno priznani odhodki, ker najem nepremičnine ni izkazan z verodostojno knjigovodsko listino.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - opredelitev kršenega pravnega pravila
Tožnik spornega pravnega vprašanja ni navedel (dovolj) natančno in konkretno, v celoti pa je opustil navedbo pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Predlog je zato nepopoln.
Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel, kje so stvari, zato je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnica stalno oziroma začasno prebivališče.
Ko gre za kumulacijo nedenarnih zahtevkov v pomenu določbe drugega odstavka 41. člena ZPP mora biti vrednost spornega predmeta določena za vsak zahtevek posebej. Navedba zgolj ene skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta – torej, da nobena od strank nima pravice do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - mejni spor - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
Ureditev sporne meje na manjšem sodišču, pri čemer je ena od udeleženk delavka tega sodišča, predstavlja situacijo, v kateri bi lahko bilo poseženo v objektivno nepristranskost sodišča.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367b, 367b/4.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – zavrženje revizije
Upoštevaje sprejeto pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident za to, da izkaže pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo na pasivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V konkretnem primeru je bila tožba z več zahtevki, od katerih prvi temelji na različni pravni podlagi od ostalih dveh in z njima ni povezan, vložena zoper tri tožene stranke, ki niso enotne, pač pa navadne sospornice: zoper vsako od njih je mogoče spor rešiti na različen način. V takšnem položaju bi morala tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek zoper vsako od toženih strank.
Pravilno je materialnopravno stališče obeh sodišč, da zgolj drugačna presoja teže disciplinske kršitve in s tem povezana sprememba izrečenega disciplinskega ukrepa, sama po sebi ne zadošča za odločitev o protipravnosti toženkinega ravnanja, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil: dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njen označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njen potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno. Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, bo sodišče prosto ocenjevalo izvedene dokaze, pri čemer pa mora oponent doseči višji dokazni standard.
Slovenski računovodski standardi standard 18, 18-4. ZPP člen 213, 213/2, 243. ZUS-1 člen 22, 22/1, 51, 51/2, 59, 59/2, 92.
davek od dohodkov iz dejavnosti – izredni prihodki – prenos pogodbe o leasingu – imenovanje izvedenca – vročitev odgovora na tožbo
Obveznost povrnitve dveh že plačanih obrokov leasinga za tožnika pomeni izreden prihodek, ki spada v davčno osnovo za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti.
davek od dohodkov iz dejavnosti – samostojni podjetnik – davčno priznani stroški
Sporni računi niso vsebovali vseh zahtevanih podatkov, zato ti stroški utemeljeno niso bili priznani. Namen zahtevane vsebine listin je med drugim tudi, da se jasno razmejijo stroški, ki izhajajo iz poslovanja tožnika kot podjetnika, od stroškov, ki jih ima kot fizična oseba.