Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da toženec ni poznal tožničine posrednice in ni soglašal s sklenitvijo navidezne kupoprodajne pogodbe, niti ni bil seznanjen, da naj bi ta pogodba prikrivala posojilno pogodbo, je pritrditi materialnopravnemu zaključku sodišč, da je bila med stranka veljavno sklenjena kupoprodajna pogodba.
Tožnica ni dokazala, da je s tožencem sklenila posojilno pogodbo, niti kakšen drug pravni posel. Njeno prepričanje oziroma pričakovanje, da »se bo prodajna pogodba v enem letu razveljavila« pa, četudi je bil to ključen nagib zaradi katerega je sklenila pogodbo, ne predstavlja pravno upoštevnega nagiba. Gre za razlog, ki je tožnico vodil k sklenitvi pogodbe, a ga je pridržala zase. Miselni pridržek pa na veljavnost pravnega posla že zaradi svoje narave ne more vplivati.
Odgovornost glavnega zavezanca po določbah CZ (1990) ni subsidiarna, saj je smisel njegovega vpisa v ECL ravno v tem, da jamči za primere, ko carinsko blago ni predano prevzemni carinarnici.
ZGO-1 člen 2, 2-12, 153. ZUS-1 člen 52, 59, 75, 85.
ukrep gradbenega inšpektorja
Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbi 153. in 2. člena ZGO-1, ki v točki 12.2 določa, da neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe – prepozna dopolnitev predloga - odškodninski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem ni navedena oziroma ugotovljiva vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče kot takega zavrglo.
odpis carinskega dolga zaradi zastaranja - prenehanje pravnega interesa - zavrženje tožbe – stroški postopka
Ker je bil s sklepom prvostopenjskega upravnega organa carinski dolg po doplačilni odločbi odpisan zaradi zastaranja, je prenehal pravni interes tožeče stranke za tožbo v tem upravnem sporu.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - plodovi
Po stališču pravne teorije, ki ga je v večini sprejela tudi sodna praksa, tvorijo skupno premoženje zakoncev (naravni) plodovi posebnega premoženja zakonca, če so nastali z delom enega ali obeh zakoncev. Tu so mišljeni predvsem plodovi z njiv, sadovnjakov ali vinogradov (ki tvorijo posebno premoženje zakonca), ki jih obdelujeta oba zakonca.
revizija tožeče stranke – odpravljena odločba tožene stranke – pravni interes – zavrženje
Ker so v obravnavanem primeru odpravljene prav vse odločitve upravnih organov, ki so za tožnika neugodne, si z odločitvijo v reviziji svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 374, 374/2, 377. ZPPSL člen 171, 171/2.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - izbris stranke iz sodnega registra - neobstoj pravnega naslednika stranke - zavrženje revizije
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar revident svojega pravnega položaja, tudi če bi z revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – obrazložitev pomena pravnega vprašanja
Predlog ne navaja ničesar konkretnega o zagotovitvi pravne varnosti o enotni uporabi prava ali o razvoju prava preko sodne prakse in ne pove, zakaj konkretno bi bila odločitev Vrhovnega sodišča o določenih spornih pravnih vprašanjih pomembna.
ZIL-1 člen 120, 120/1, 136, 136/1. ZIL člen 90, 90/1, 91, 91/3.
postopek razveljavitve mednarodne znamke zaradi neuporabe – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - sprememba zakona – izdaja ugotovitvene odločbe s strani Urada za intelektualno lastnino
Vprašanje uporabe novega ali starega zakona v postopkih razveljavitve znamke je odvisno od tega, ali je imela stranka v postopku pred sodiščem možnost spremeniti tožbo tako, da bi jo uskladila s spremenjenim režimom novega ZIL-1. Če te možnosti ni imela, je treba postopek pred Uradom zaključiti po predpisih, po katerih se je postopek začel. Stranki zaradi spremembe zakonodaje ni mogoče odreči izvršitve sodbe, na izdajo katere so bile pred tem vezane določene pravne posledice in za katere se je stranka upravičeno zanesla, da jih bo lahko dosegla.
Ker tožeča stranka s tožbo zahteva, naj sodišče toženi stranki naloži sklenitev dveh pogodb za različno obdobje, imata (premoženjska) tožbena zahtevka različno dejansko podlago.
Revizijskih trditev o obstoju pravnega interesa ni mogoče presojati z gledišča morebitne (pretekle) abstraktne možnosti tožeče stranke, da bi v primeru zanjo ugodnih arbitražnih odločb sama s toženo stranko sklenila pogodbi o izvajanju določenih zdravstvenih storitev. Presoja o obstoju pravnega interesa namreč vselej temelji na odgovoru na vprašanje, v čem je konkretna pravna korist tožeče stranke za uveljavljeno pravno varstvo.
ZOR člen 299, 299/1, 377, 377/1, 377/2. ZZVZZ člen 23, 86, 86/1, 90, 91.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje odškodninskega zahtevka - obsodilna kazenska sodba - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - stroški zdravljenja - pojem oškodovanca - vzročna zveza
V okvir besedne zveze „škoda povzročena s kaznivim dejanjem“ iz prvega odstavka 377. člena ZOR se umesti tudi škode, do povrnitve katere je ZZZS upravičen po določbah ZZVZZ (86. in 91. člen ZZVZZ), če je bila poškodba zavarovanca ZZZS povzročena s kaznivim dejanjem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo med sodnico pristojnega sodišča in zakonitim zastopnikom stranke v postopku - manjše sodišče
Okoliščina, da je zastopnik tožene stranke zakonec sodnice pristojnega sodišča, je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj gre za manjše sodišče.
Prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.
ZPP člen 24, 25/2, 69, 106, 106-5. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavanem primeru se je dolžnik v ugovoru skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti in pogodbo z omenjenim dogovorom tudi priložil ugovoru. Zato je treba določiti krajevno pristojnost sodišča po 69. členu ZPP.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/2.
pravočasno plačilo sodne takse za revizijo – plačilo na podračun nepristojnega sodišča – umik revizije
Šteje se, da je sodna taksa za revizijo po nalogu za plačilo sodne takse pravočasno plačana le, če je plačana na način, kot je določen v nalogu za plačilo sodne takse.
lastninska pravica – prodaja stečajnega dolžnika – pravica uporabe
Z zgraditvijo objekta je tožnik na omenjeni parceli pridobil pravico uporabe in na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti tudi lastninsko pravico. To pomeni, da v času začetka stečajnega postopka o lastninski pravici še ni bilo mogoče govoriti, temveč le o pravica uporabe. Le-ta pa se je kasneje transformirala v lastninsko pravico.
ZDavP-1 člen 58, 58/2, 59, 59/2, 127, 127/1, 142, 142/5. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 75, 75/2, 75/3.
davčna izvršba - zastaranje
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan znotraj zastaralnega roka iz 58. oziroma 59. člena ZDavP-1, sam izvršilni naslov (in zastaranje odmere davka) pa ne more biti predmet tega upravnega spora.
Spričo oddaljenosti vzroka od škode posrednih oškodovancev, je slednjim priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo le v okviru 201. člena ZOR. Tožnica, ki je posredna oškodovanka, ne uveljavlja odškodnine za tako nepremoženjsko škodo, zato njen zahtevek ni utemeljen.