CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061625
ZPP člen 8, 72, 72/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. URS člen 23, 23/2.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 35, 48, 48/1, 49, 49/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZVZD-1 člen 12, 12/1, 17.. OZ člen 112, 113, 114, 115.. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - COVID-19 - pogoj PCT - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - obdelava osebnih podatkov - pravica do naravnega sodnika - spremenjene okoliščine - začasna odstranitev iz sodne dvorane - opustitev zaslišanja stranke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - poseg v ustavno varovane pravice
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da bi morala biti zahteva po izpolnjevanju PCT pogoja oziroma predložitvi dokazil s tem v zvezi določena s pogodbo o zaposlitvi; zahteve, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalec dolžna sprejeti; z njimi ni posegla v pravice tožnice niti ji ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, razen v okviru spoštovanja in izvajanja predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji v izpodbijani sodbi, da je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja že z nepredložitvijo dokazil o izpolnjevanju PCT pogoja. Podan je utemeljen krivdni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1), pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnica kljub predhodnima pisnima opozoriloma nadaljevala z istovrstnimi kršitvami.
Sodišče prekorači obtožbo le, če (sámo) spremeni opis dejanja tako, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete. To je tedaj, če obdolženca obsodi za povsem drugo in ne samo za drugačno dejanje, kot ga je obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od onega iz obtožbe, ali če spremeni v obsodilni sodbi opis dejanja v obdolženčevo škodo. Pri prekoračitvi obtožbe tako ne gre za razhajanje med izrekom in razlogi sodbe.
ZKP člen 78, 78/1, 117, 117/6, 140, 140/1, 288, 288/1.
kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - izostanek odvetnika z naroka - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - vabilo na narok za glavno obravnavo - izkazano vabilo - izostanek z naroka za glavno obravnavo - neopravičen izostanek z naroka - poslovanje odvetniške pisarne - obramba obdolženca - razlog za preložitev naroka
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 6. 2022 (list. št. 263 do 266 spisa) izhaja, da je na naveden narok pristopil tudi odvetnik A. A. in tako kot obtoženec, na tem naroku vzel na znanje vabilo za glavno obravnavo, ki je bila preložena na dan 4. 7. 2022 ob 9.00 uri v sobi št. 121. Seznanjenost odvetnika v zvezi z navedenim pa izhaja tudi iz njegovega podpisa, ki to potrjuje na list. št. 265 spisa. Razen tega višje sodišče ugotavlja še, da je način vpisovanja dogodkov, opomnikov ali siceršnjega evidentiranja predvidenih obveznosti stvar notranje organizacije v odvetniški pisarni, ki, tudi če je to res bilo pomanjkljivo oziroma celo neizvedeno, ne more vplivati na drugačno oceno opravičenosti odvetnikovega izostanka z navedenih narokov, še posebej, ker takih navajanj (da ni želel zavlačevati s postopkom, temveč je prišlo le do napake v administrativnem postopku), ni z ničemer izkazal. Ne glede na predloženo listino o opravljenem odhodnem in dohodnem klicu obtoženca v času ene ure pred razpisanim narokom, obtoženčeva domnevna prepoved pristopa njegovega zagovornika na narok in v posledici tega uboganja odvetnika, slednjega ne odvezuje dolžnosti pristopiti na narok oziroma svoj izostanek opravičiti, saj tudi odvetnika kot samostojnega procesnega subjekta zavezujejo določene obveznosti, tudi kolikor se te nanašajo na pristop na narok za glavno obravnavo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061790
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZNPPol člen 33, 33/1, 33/1-10.. ZDR-1 člen 46, 48.. OZ člen 131, 140, 140/1, 179, 179/1.
trpinčenje na delovnem mestu - poligrafsko testiranje - varstvo osebnih podatkov - poseg v delavčevo osebno integriteto - vzročna zveza - pravno priznana škoda - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe
Toženka neutemeljeno nasprotuje presoji sodišča o protipravnosti poligrafskega testiranja tožnic. V skladu z deseto alinejo prvega odstavka 33. člena ZNPPol predstavlja izvedba poligrafskega postopka policijsko pooblastilo. Tovrstnega pooblastila delodajalec nima, saj je v 46. členu ZDR-1 predpisana delodajalčeva obveznost, da varuje in spoštuje delavčevo osebnost ter upošteva in ščiti delavčevo zasebnost. Poleg tega poligrafski postopek z zbiranjem, obdelavo in posredovanjem občutljivih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju tožnic in drugih podatkov osebne narave ni potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, kot je določeno v 48. členu ZDR-1. Opisano ravnanje toženke tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja kršitev zakonskih obveznosti varovanja osebnosti tožnic in varstva njunih osebnih podatkov na delovnem mestu.
Zmotno je mnenje toženke, da izpovedi tožnic ne moreta biti zadostna podlaga za priznanje nepremoženjske škode. Za dokazovanje psihičnega neugodja je izpovedba oškodovank po naravi stvari najbolj logičen in tudi primeren dokaz. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izpovedbama tožnic in ne pričam. Pritožbeno sodišče ob tem ne pritrjuje pritožbeni navedbi, da bi bili tožnici upravičeni do odškodnine, le če bi se znaki prizadetosti kazali tudi navzven. Četudi priče (poligrafist in sodelavke) teh niso potrdile, to ne pomeni, da psihičnega neugodja tožnic sploh ni bilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061902
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 3, 3-7, 5, 5/1.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 3, 93, 93/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na poledenelem parkirišču - varstvo in zdravje pri delu
Ker čiščenje parkirišča ni bilo toženkina dolžnost, ji ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja oziroma opustitve in ne more biti odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku pri padcu na poledenelih tleh parkirišča.
V primeru poškodbe, ki jo delavec utrpi pri gibanju na površini, katero je imel delodajalec le v uporabi in zanjo ni bil dolžan skrbeti, ni mogoče trditi, da je nastala v okviru delovnega procesa kot organiziranega in vodenega procesa, ki poteka pri opravljanju dela in je pod neposrednim ali posrednim nadzorom delodajalca (7. točka 3. člena ZVZD 1).
spor o prenehanju delovnega razmerja - terjatve iz delovnega razmerja - nezmožnost za delo - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - stroški postopka
Izbris samostojnega podjetnika A. A. s. p. iz registra in s tem prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika nima nobenega vpliva na obstoj obveznosti tožene stranke A. A. Ker sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt in s tem nosilec istih pravic in obveznosti, je toženec dolžan tožnici plačati dolgovani znesek iz časa, ko je bil v registru vpisan kot samostojni podjetnik.
terjatve iz delovnega razmerja - plačilo nadur - stimulacija - zaslišanje tožnika - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje ni kršilo 34. člena ZDSS-1, saj se zaradi zavrženja dokaznega predloga šteje, kot da ta sploh ni bil podan, dokazi, ki sta jih stranki ponudili, pa niso zadoščali za ugotovitev za odločitev pomembnih dejstev oziroma sodišče za njihovo ugotovitev ni imelo ustreznega znanja.
Pri presoji, ali gre pri plačilu stimulacije tudi za plačilo nadur, gre za (pravno) vprašanje, na katerega ne more odgovoriti izvedenec, temveč sodišče.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - trajanje ukrepa - žrtev nasilja v družini
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND).
O otrokovih stikih sodišče v postopku zaradi preprečevanja nasilja v družini ne odloča. V izpodbijanem sklepu pa je iz prepovedi navezovanja stikov ali vzpostavljanja srečanj s predlagateljico in otrokom izrecno izključilo morebitne sodno določene stike nasprotnega udeleženca s fantkom.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061457
OZ člen 6, 171, 171/1, 182, 185, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - hrup - opustitev obvestilne dolžnosti - soprispevek - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da je tožnik za povzročitelja škode zvedel šele na podlagi poročila z dne 30. 10. 2014. Tožnik se je v tožbi skliceval na poročilo o meritvah in strokovno ugotovitev Zavoda za varstvo pri delu z dne 29. 10. 1997, iz katerega izhaja, da so v obratih toženke zelo visoke vrednosti hrupa na vseh pogonskih enotah. Sodišče prve stopnje se je strinjalo z oceno izvedencev, da je tožnik strokovnjak na področju hrupa in bi posledično lahko prepoznal tveganja izpostavljenosti prekomernim ravnem hrupa na delovnem mestu ter ustrezno ukrepal. Tožnik je navajal, da je izguba sluha posledica dela skozi celotno obdobje zaposlitve in da je toženko pred letom 2014 opozarjal na protihrupne varnostne ukrepe. Vse navedeno pomeni, da so bile tožniku kot strokovnjaku na področju varstva pri delu okoliščine, ki kažejo na osebno določenega pozvročitelja hrupa, znane že pred 30. 10. 2014.
stečajni postopek - končna razdelitev - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - ex lege pobot - ocena vrednosti premoženja - vrednost terjatve
Terjatev upnika, ki znova nastane zaradi uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka, ima značilnost terjatve, ki je (izvorno) nastala pred začetkom stečajnega postopka (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), zato je ni dovoljeno pobotati z nasprotnim povračilnim (kondikcijskim) zahtevkom stečajnega dolžnika do upnika. Če zakon izrecno prepoveduje pobot takih terjatev, kasnejši začetek stečajnega postopka nad upnikom oživele terjatve te situacije ne more spremeniti in do pravnih posledic, do katerih bi sicer prišlo na podlagi 261. člen ZFPPIPP, v obravnavanem primeru ne more priti, saj so te pravne posledice že v osnovi prepovedane – pobot je v osnovi prepovedan, ne le v tem stečajnem postopku, temveč do njega ne more priti niti kot posledica začetka drugega stečajnega postopka. Poleg tega je potrebno pravilo iz 261. člena ZFPPIPP kot izjemo razlagati restriktivno, zato v primeru, ko gre za poplačilo terjatve iz tretjega odstavka 278. člena ZFPPIPP (kakršna je terjatev upnika) uporaba pravila o ex lege pobotu 261. člena ni mogoča. V nasprotnem primeru bi bile tudi pravne posledice izpodbijanja, do katerih je prišlo na podlagi pravnomočne sodne odločbe povsem izvotljene.
Četudi bi res obstajal dvom v to, ali je sporno oceno vrednosti za upnika izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, to samo po sebi ne dopušča spregleda pravno relevantnih ugovorov iz take ocene. Pravica stranke do izjave v postopku je sestavljena (med drugim) iz upravičenja, da se sodišče s strankinimi argumenti seznani in da, če so pravno relevantni, nanje obrazloženo odgovori. To pa pomeni, da bi sodišče prve stopnje pripombe pritožnikov na oceno vrednosti premoženja, če je zaključilo, da ne gre za oceno, ki jo je sestavil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti v skladu z drugim odstavkom 327. člena ZFPPIPP, kljub temu moralo presojati kot del trditvene podlage pritožnikov.
Nenazadnje je ocenjevalka vrednosti premoženja sama že v osnovnem mnenju navedla, da je terjatev ocenjevala na način, ki temelji na pričakovanem donosu iz terjatve, torej je dejstvo, da se vodi postopek osebnega stečaja vsekakor za oceno vrednosti terjatve relevantno in pomembno ter ga je potrebno vrednostno oceniti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obvestilna dolžnost - izostanek z dela - pogoj PCT
Tožnik v pritožbi povzema svoje navedbe in izpoved pred sodiščem prve stopnje, iz katerih niti ne izhaja, da bi obvestilno dolžnost, izhajajočo iz 36. člena ZDR-1, izpolnil. Četudi se je dne 30. 8. 2021 z nadrejenim delavcem pogovarjal po telefonu in mu je slednji povedal, kot zatrjuje, da ne sme opravljati dela brez PCT pogoja, to ne pomeni, da je tožnik toženko obvestil o razlogih za odsotnost z dela za čas, očitan v odpovedi, od 6. 9. 2021 dalje, sploh glede na dejstvo, da je v vmesnem času izrabil letni dopust.
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 57, 57/3, 62, 62/2.
preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - rok za izpolnitev - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - datum pravnomočnosti sodne odločbe - premoženjskopravni zahtevek
V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Novem mestu 11. 12. 2019 obsojenega spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obsojenemu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta zapora, ki ne bo izrečena, če obsojeni v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovancu A. A. povrne znesek 1.500,00 EUR v enem letu in šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe.
Višje sodišče v Ljubljani je 26. 10. 2020 odločilo, da se pritožbi pooblaščenca oškodovanke B. B. ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke B. B., v nerazveljavljenem delu pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Okrožno sodišče v Novem mestu je v ponovljenem sojenju 8. 12. 2021 razsodilo, da se obsojenega na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in mu naložilo v plačilo morebitne potrebne izdatke oškodovanke B. B. ter nagrado in potrebne izdatke njenega pooblaščenca.
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. III K 39044/2018 z dne 8. 12. 2021 postala pravnomočna istega dne in ne 2. 11. 2020 kot napačno navaja prvostopenjsko sodišče v točki 2 izpodbijane sodbe, zato tudi določen rok enega leta in šestih mesecev zapora za izpolnitev obsojenčeve premoženjske obveznosti še ni potekel.
Gradbeni dnevnik je obvezen dokument, ki mora biti zmeraj prisoten na gradbišču, saj se vanj beležijo vsakodnevna stanja na gradbišču. Naloga izvajalca del je, da vodi gradbeni dnevnik (15. odstavek 14. člena Gradbenega zakona – GZ).
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kaznivo dejanje proti dvema ali več osebam - grdo ravnanje
Nobenega dvoma ni, da udarci v predel glave in po telesu z varnostnim trikotnikom predstavljajo grdo ravnanje, saj gre za poseg v telesno celovitost druge osebe. Obdolženec oškodovancema - torej dvema osebama, ni le resno zagrozil, da bo napadel njuno telo, ampak je v konkretnem primeru svojo grožnjo dejansko uresničil in ju tudi napadel. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila resna grožnja vsebovana že v samem napadu, kar pa v dani situaciji, ko torej ni šlo zgolj za abstraktno ogrozitveno, temveč z vidika duševne in telesne celovitosti ter osebnega dostojanstva, za poškodbeno kaznivo dejanje, odkazuje na logičen zaključek, da je postopanje obdolženca predstavljalo ravnanje resne grožnje, ki je bilo dano z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja in je bilo objektivno zmožno doseči občutek ogroženosti posameznika in ki je pri obeh oškodovancih (vsled nepričakovanega fizičnega napada, ko sta bila deležna obdolženčevih udarcev z varnostnim trikotnikom po glavi in telesu) tudi ustvarila občutek prestrašenosti in vznemirjenosti.
Sodišče lahko ne glede na kazensko obsodilno sodbo ugotavlja ali je oškodovanec prispeval k nastanku škode ali, da je ta škoda večja, kot bi bila sicer.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZDavP-2 člen 102, 102/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 287, 287/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - vročitev s fikcijo - nevložitev ugovora - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - omejeni pritožbeni razlogi - domneva o insolventnosti dolžnika - dokazovanje nasprotnega - dogovor o odlogu plačila - dokazovanje - zaslišanje zakonitega zastopnika - neprimeren dokaz
Ker je družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen, družbenik s pritožbo ne more uveljavljati pritožbenega razloga nevročitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku.
O odlogu ali obročnem plačilu se po ZDavP-2 odloča na podlagi vložene vloge davčnega zavezanca pri davčnem organu, o kateri se odloči z odločbo, na kar v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja predlagateljica stečajnega postopka z istočasno navedbo, da iz njenih knjigovodskih evidenc izhaja, da dolžnik v letu 2022 ni vložil nobene vloge za odlog oziroma obročno plačilo. Tako se izkaže, da glede na določbe ZDavP-2 pritožnik ne more uspeti s trditvami o z upnico dogovorjenem odlogu plačila davčnih obveznosti in ponujenim dokazom lastnega zaslišanja.
ZDSS-1 člen 24.. ZDR-1 člen 67, 67/1, 89, 89/1, 89/1-2, 108, 108/1.. URS člen 14, 14/2.. ZZRZI člen 40, 40/7.
III. kategorija invalidnosti - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - krajši delovni čas - višina odpravnine - enakost pred zakonom - sprememba sodbe
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti po 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ker ni dosegal primerljivih rezultatov z drugimi delavci. Tako je tožnik upravičen do plačila odpravnine po 108. členu ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da je dolžan delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, delavcu izplačati odpravnino, osnova za izračun pa je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Tožnik je prejemal plačilo za opravljeno delo (4 ure dnevno), zato je toženka odpravnino izračunala po pravilni osnovi.
ZPPSL člen 146, 147, 147/1, 147/3, 147/4, 147/5, 148.
stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - pravno nasledstvo izbrisane družbe - stečajna masa - prodaja dolžnika kot pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote
Pritožnik šele v pritožbi trdi, da sporni nepremičnini nista bili zajeti v prodajo dolžnika kot pravne osebe, o čemer naj bi se sodišče prve stopnje prepričalo z vpogledom v spis St St 000/99. Ker pritožnik tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel, niti ne trdi, da tega ni mogel storiti brez svoje krivde, in ker iz zgoraj navedenih določb 146. - 148. člena ZPPSL izhaja, da v primeru prodaje dolžnika kot pravne osebe kupec postane lastnik celotnega premoženja pravne osebe, pritožbeno sodišče njegovih navedb ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Pogodbeni stranki višino plače lahko zakonito spremenita z aneksom. Iz ZDR-1 (niti iz njegovega namena) ne izhaja, da bi moral biti takšen aneks sklenjen za nedoločen čas. Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, je bilo v dispoziciji strank, da se dogovorita, v kakšni višini (upoštevaje minimum, določen z zakonom ali kolektivno pogodbo; prvi odstavek 126. člena ZDR-1) in za katero obdobje je določena (osnovna) plača, saj bi bil veljaven tudi dogovor, da se pogodbeno določena plača zniža (ob upoštevanju že citirane določbe prvega odstavka 126. člena ZDR-1).
Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 127. člena ZDR-1), kar pa ne pomeni, da ne sme odražati drugih kriterijev; v nasprotnem primeru se plača v času delovnega razmerja (na istem delovnem mestu) ne bi mogla spreminjati (in tudi do zvišanja ne bi moglo priti). Iz zakona tudi ne izhaja, da mora biti ob upoštevanju določenega minimuma pravic za vse delavce enaka.
oprostitev plačila sodnih taks - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dokazni standard
Sodišče druge stopnje pri tem tudi ne more mimo dejstva, da so bili v zgoraj citirani pravdni zadevi sprejeti dokazni zaključki o tem, da toženec sploh ni izkazal, da bi bil ob sklenitvi posojilne pogodbe SV 1703/2017 z dne 6. 12. 2017 v slabem premoženjskem stanju ter bi potreboval denar za lastno preživljanje ter preživljanje družine in plačilo pravdnih stroškov v predmetni zadevi.