KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060923
OZ člen 7, 7/3, 86, 86/1, 88, 88/1, 88/2, 95, 95/1. ZKZ člen 21, 21/1, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/1.
kmetijsko zemljišče - prodajna pogodba - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem - lastninska pravica v pričakovanju - ničnost hipoteke - navidezni posel - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - delna ničnost pogodbe - izigravanje kogentnih določb
Z izjavo o sprejemu ponudbe se je tožnik zavezal izpolniti obveznost, kot izhaja iz ponudbe, zato ni odločilno, da je v izreku odločbe upravne enote navedeno, da se odobri pravni posel med tožnikom in tožencema za kupnino 19.500,00 EUR, v obrazložitvi odločbe pa je v celoti povzeta ponudba tožencev in sicer, da je kupnina 19.500,00 EUR, da pa se nepremičnina "prodaja skupaj z bremeni in da se kupec zaveže plačati vse stroške z davki in bremeni." Z odločbo izdano na podlagi drugega odstavka 22. člena ZKZ upravni organ zgolj odobri pravni posel z vsebino, kot je bila dana v ponudbi, ter hkrati določi vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ in izbere ponudnika, ki ima po ZKZ prednostno pravico pri nakupu nepremičnine.
Pravdno sodišče lahko ugotovi ničnost pogodbe (86. člen OZ), pogodbo lahko razveljavi (prvi odstavek 95. člena OZ v zvezi s 94. členom OZ), glede na določbe ZKZ in zaradi načela prirejenosti postopkov pa ne sme posegati in spreminjati vsebino pravnega posla, kot ga je odobril upravni organ in kot je bila dana v ponudbi. Le na ta način se zagotavlja varstvo vseh udeležencev, ki so dali izjave o sprejemu ponudbe, kakor tistih, ki niso dali izjave o sprejemu ponudbe prav iz razlogov, ker so bili pogoji v ponudbi za njih nesprejemljivi (fiktivna in zato previsoka cena, fiktivna hipoteka, fiktivna določitev osebne služnosti, itd.), s tem, ko se v pravdnem postopku ugotovi, da je pogodba neveljavna. Logična posledica je, da v teh postopkih ni moč uporabiti instituta delne ničnosti, ker bi se na ta način zaobšle zakonske predpostavke, kot jih določa ZKZ glede sklenitve pravnega posla za prodajo kmetijska zemljišča.
Tožnik se zavzema, da ostane v veljavi pogodba za kupnino 19.500,00 EUR, brez obveznosti plačila bremen in davka, kot to izhaja iz ponudbe tožencev, ki je bila vložena pri upravni enoti. Če je temu tako, potem tožnik ni izkazal pravnega interesa, da zahteva ničnost posojilne in zastavne pogodbe, ob tem, da je podal izjavo o sprejemu ponudbe, kar pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena v obsegu odobritve pravnega posla s strani upravnega organa.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060844
ZPSVIKOB člen 9, 22, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 206. URS člen 26, 156.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - smotrnost prekinitve postopka - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - odločba Ustavnega sodišča - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - protipravno ravnanje banke - dokazovanje - ustavna presoja - pravna varnost - enaka obravnava - izvedensko mnenje
Zapletenost primera v zvezi z odgovornostjo zaradi izbrisa podrejenih obveznic terja, da se zadeve rešujejo čimbolj enotno, tako da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Osebam, katerih pravice so bile prizadete s spornimi odločbami BS, je treba zagotoviti določeno obliko skupinskega varstva. To je zakonodajalec sprejel z ZPSVIKOB, ki ureja poseben postopek, kolektivno varstvo, daljše roke, urejen dostop do občutljivih bančnih podatkov, izvedensko mnenje skupine izvedencev, vse z namenom, da se olajša položaj imetnikov podrejenih obveznic in se jim ne nalaga pretežko dokazno breme.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nenadomestljiva škoda - trditvena podlaga - odklop iz električnega omrežja - naslov bivališča - pravna pomoč
Pritožba ne pojasni razlogov, zaradi katerih je tožnik šele tik pred iztekom zakonskega roka poiskal pravno pomoč in vložil tožbo na motenje posesti, v kateri ni navajal, da mu nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, šele nekaj mesecev kasneje pa je vložil predlog za začasno odredbo, s tem, da je v tožbi navedel naslov za vročanje, ki ni naslov stanovanja, kjer je prišlo do zatrjevanega motenja. Tudi terminsko sosledje pravovarstvenih zahtevkov prepričljivo potrjuje logično sklepanje sodišča, da bi vsak običajen, povprečen človek, soočen s tako življenjsko situacijo ravnal glede varstva pravic drugače, bolj angažirano in v drugačnih časovnih okvirih. Tudi splošna pravila izkušenj ne potrjujejo pritožbene teze, da je sklepanje sodišča prve stopnje v tem delu nesprejemljivo. Nobenih napak ni v dokazni oceni.
Odvetniška tarifa (1995) člen 11, 11/3, 13, 13/1. ZPP člen 156, 156/1.
stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je nepravilno izračunalo višino pavšalnega zneska materialnih stroškov, ker ni upoštevalo, da se v skladu z določilom tretjega odstavka 11. člena OT odvetniku lahko prizna materialne stroške v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da je izpolnil svojo obveznost obvestiti delodajalca o odsotnosti s tem, ko je dne 14. 9. 2021 nadrejenemu delavcu - vodji proizvodnje poslal sms in ga obvestil, da ne more priti na delo in da gre k zdravniku. Tožnik je dejansko s poslanim sms sporočilom seznanil toženo stranko, da ga 14. 9. 2021 ne bo na delo, ker ga boli glava in trebuh in bo zato raje ostal doma, kar pa ne pomeni, da po tem, ko je tožnik obiskal zdravnico in mu je bil odobren bolniški stalež, ne bi bil dolžan delodajalca seznaniti, da bo odsoten dalj časa zaradi bolniškega staleža.
Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 70. člena SPZ, saj ni ugotavljalo, ali imata nasprotna udeleženca upravičen interes po pridobitvi stanovanja v pritličju in stanovanja v mansardnem delu prizidka, kar sta v postopku zatrjevala, niti se ni do teh navedb opredelilo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061625
ZPP člen 8, 72, 72/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. URS člen 23, 23/2.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 35, 48, 48/1, 49, 49/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZVZD-1 člen 12, 12/1, 17.. OZ člen 112, 113, 114, 115.. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - COVID-19 - pogoj PCT - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - obdelava osebnih podatkov - pravica do naravnega sodnika - spremenjene okoliščine - začasna odstranitev iz sodne dvorane - opustitev zaslišanja stranke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - poseg v ustavno varovane pravice
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da bi morala biti zahteva po izpolnjevanju PCT pogoja oziroma predložitvi dokazil s tem v zvezi določena s pogodbo o zaposlitvi; zahteve, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalec dolžna sprejeti; z njimi ni posegla v pravice tožnice niti ji ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, razen v okviru spoštovanja in izvajanja predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji v izpodbijani sodbi, da je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja že z nepredložitvijo dokazil o izpolnjevanju PCT pogoja. Podan je utemeljen krivdni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1), pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnica kljub predhodnima pisnima opozoriloma nadaljevala z istovrstnimi kršitvami.
Sodišče prekorači obtožbo le, če (sámo) spremeni opis dejanja tako, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete. To je tedaj, če obdolženca obsodi za povsem drugo in ne samo za drugačno dejanje, kot ga je obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od onega iz obtožbe, ali če spremeni v obsodilni sodbi opis dejanja v obdolženčevo škodo. Pri prekoračitvi obtožbe tako ne gre za razhajanje med izrekom in razlogi sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00061218
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3, 42. ZPP člen 365, 365-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravica pritožbe - vložitev pritožbe po poteku pritožbenega roka, ki velja za stranke v postopku - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - izjema od pravila - zavrženje pritožbe kot prepozne
Določba tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 pooblašča pritožbeno sodišče, da lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka iz tretjega odstavka 33. člena ZNP-1, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
Pritožnika v pritožbi le posplošeno zatrjujeta, da ima nasprotna udeleženka še živeče sorodnike, ki niso sodelovali v postopku. To pa ni tehten razlog, ki bi upravičeval upoštevanje pritožb, vloženih po poteku roka.
ZPPSL člen 146, 147, 147/1, 147/3, 147/4, 147/5, 148.
stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - pravno nasledstvo izbrisane družbe - stečajna masa - prodaja dolžnika kot pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote
Pritožnik šele v pritožbi trdi, da sporni nepremičnini nista bili zajeti v prodajo dolžnika kot pravne osebe, o čemer naj bi se sodišče prve stopnje prepričalo z vpogledom v spis St St 000/99. Ker pritožnik tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel, niti ne trdi, da tega ni mogel storiti brez svoje krivde, in ker iz zgoraj navedenih določb 146. - 148. člena ZPPSL izhaja, da v primeru prodaje dolžnika kot pravne osebe kupec postane lastnik celotnega premoženja pravne osebe, pritožbeno sodišče njegovih navedb ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZDavP-2 člen 102, 102/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 287, 287/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - vročitev s fikcijo - nevložitev ugovora - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - omejeni pritožbeni razlogi - domneva o insolventnosti dolžnika - dokazovanje nasprotnega - dogovor o odlogu plačila - dokazovanje - zaslišanje zakonitega zastopnika - neprimeren dokaz
Ker je družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen, družbenik s pritožbo ne more uveljavljati pritožbenega razloga nevročitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku.
O odlogu ali obročnem plačilu se po ZDavP-2 odloča na podlagi vložene vloge davčnega zavezanca pri davčnem organu, o kateri se odloči z odločbo, na kar v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja predlagateljica stečajnega postopka z istočasno navedbo, da iz njenih knjigovodskih evidenc izhaja, da dolžnik v letu 2022 ni vložil nobene vloge za odlog oziroma obročno plačilo. Tako se izkaže, da glede na določbe ZDavP-2 pritožnik ne more uspeti s trditvami o z upnico dogovorjenem odlogu plačila davčnih obveznosti in ponujenim dokazom lastnega zaslišanja.
ZKP člen 78, 78/1, 117, 117/6, 140, 140/1, 288, 288/1.
kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - izostanek odvetnika z naroka - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - vabilo na narok za glavno obravnavo - izkazano vabilo - izostanek z naroka za glavno obravnavo - neopravičen izostanek z naroka - poslovanje odvetniške pisarne - obramba obdolženca - razlog za preložitev naroka
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 6. 2022 (list. št. 263 do 266 spisa) izhaja, da je na naveden narok pristopil tudi odvetnik A. A. in tako kot obtoženec, na tem naroku vzel na znanje vabilo za glavno obravnavo, ki je bila preložena na dan 4. 7. 2022 ob 9.00 uri v sobi št. 121. Seznanjenost odvetnika v zvezi z navedenim pa izhaja tudi iz njegovega podpisa, ki to potrjuje na list. št. 265 spisa. Razen tega višje sodišče ugotavlja še, da je način vpisovanja dogodkov, opomnikov ali siceršnjega evidentiranja predvidenih obveznosti stvar notranje organizacije v odvetniški pisarni, ki, tudi če je to res bilo pomanjkljivo oziroma celo neizvedeno, ne more vplivati na drugačno oceno opravičenosti odvetnikovega izostanka z navedenih narokov, še posebej, ker takih navajanj (da ni želel zavlačevati s postopkom, temveč je prišlo le do napake v administrativnem postopku), ni z ničemer izkazal. Ne glede na predloženo listino o opravljenem odhodnem in dohodnem klicu obtoženca v času ene ure pred razpisanim narokom, obtoženčeva domnevna prepoved pristopa njegovega zagovornika na narok in v posledici tega uboganja odvetnika, slednjega ne odvezuje dolžnosti pristopiti na narok oziroma svoj izostanek opravičiti, saj tudi odvetnika kot samostojnega procesnega subjekta zavezujejo določene obveznosti, tudi kolikor se te nanašajo na pristop na narok za glavno obravnavo.
ZDSS-1 člen 24.. ZDR-1 člen 67, 67/1, 89, 89/1, 89/1-2, 108, 108/1.. URS člen 14, 14/2.. ZZRZI člen 40, 40/7.
III. kategorija invalidnosti - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - krajši delovni čas - višina odpravnine - enakost pred zakonom - sprememba sodbe
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti po 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ker ni dosegal primerljivih rezultatov z drugimi delavci. Tako je tožnik upravičen do plačila odpravnine po 108. členu ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da je dolžan delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, delavcu izplačati odpravnino, osnova za izračun pa je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Tožnik je prejemal plačilo za opravljeno delo (4 ure dnevno), zato je toženka odpravnino izračunala po pravilni osnovi.
spor o prenehanju delovnega razmerja - terjatve iz delovnega razmerja - nezmožnost za delo - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - stroški postopka
Izbris samostojnega podjetnika A. A. s. p. iz registra in s tem prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika nima nobenega vpliva na obstoj obveznosti tožene stranke A. A. Ker sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt in s tem nosilec istih pravic in obveznosti, je toženec dolžan tožnici plačati dolgovani znesek iz časa, ko je bil v registru vpisan kot samostojni podjetnik.
ZD člen 142a, 142b, 218, 218/1, 219. ZFPPIPP člen 414, 415, 416, 417d, 417d-1, 418, 418/3, 418/3-1.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči - stečaj zapuščine - stečaj zapuščine brez dedičev - država kot upnik - zapuščina brez dediča - načelo enakega obravnavanja upnikov
Glede na to, da je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustničine smrti, torej še pred odločanjem o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD, zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, saj ni dedičev in ni dedovanja. Določbo 128. člena ZD je treba uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, ki ne nudijo utemeljenega razloga za sklep, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni upniki poplačali že v zapuščinskem postopku. Ni videti tehtnega in razumnega razloga, da bi se v konkretni situaciji glede zapuščine brez dedičev odločalo v dveh postopkih pred različnimi sodišči. Zoper tak zaključek ne govori le argument, da bi se postopki poplačila upniških zahtevkov po nepotrebnem kopičili (načelo ekonomičnosti), kar bi bilo v nasprotju z osredotočenim poplačilom vseh zapustnikovih upnikov kot smislom stečaja zapuščine z učinkovitim upravljanjem in unovčenjem stečajne mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP), temveč predvsem to, da bi lahko bili posamezni upniki v primerljivem pravnem položaju obravnavani neenako (načelo enakega obravnavanja). V tej fazi tako tudi ni odločilno, kakšna je pravna kvaliteta terjatve oziroma pravic posameznih upnikov, med njimi tudi pritožnice, saj se bo to, kot je splošna značilnost vsakega stečajnega postopka, lahko uresničilo v postopku stečaja zapuščine.
ZDR-1 člen 20, 37, 109, 109/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. KZ-1 člen 158, 159, 160, 161, 162, 200.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - težja kršitev - rok za podajo odpovedi - razžalitev - pravica delavca do zagovora - pravica do ugleda ali dobrega imena - pooblastilo za podajo odpovedi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zavrnitev dokaznih predlogov
Tožnica je imela pravico do pisnega zagovora in v njem podati svoj odgovor na očitane ji kršitve, vendar pa je z javno objavo zagovora presegla meje dopustnega. V zagovoru je toženo stranko in njene predstavnike žalila oziroma o njih širila objektivno negativne in ponižujoče vrednostne sodbe in je bil namen te objave predvsem okrniti dobro ime in ugled tožene stranke, članov republiškega odbora in predsednika tožene stranke v javnosti (tožničin Facebook profil je bil javen in vsem dostopen). Tožnica je dejansko z objavo svojega pisnega zagovora presegla mejo normalne, družbeno sprejemljive oziroma dostojanstvene komunikacije v javnosti. Čeprav tožnica zatrjuje, da je pravica do zagovora njena ustavna pravica, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ta pravica ni neomejena oziroma absolutna, temveč je omejena s pravico delodajalca do ugleda in dobrega imena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061457
OZ člen 6, 171, 171/1, 182, 185, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - hrup - opustitev obvestilne dolžnosti - soprispevek - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da je tožnik za povzročitelja škode zvedel šele na podlagi poročila z dne 30. 10. 2014. Tožnik se je v tožbi skliceval na poročilo o meritvah in strokovno ugotovitev Zavoda za varstvo pri delu z dne 29. 10. 1997, iz katerega izhaja, da so v obratih toženke zelo visoke vrednosti hrupa na vseh pogonskih enotah. Sodišče prve stopnje se je strinjalo z oceno izvedencev, da je tožnik strokovnjak na področju hrupa in bi posledično lahko prepoznal tveganja izpostavljenosti prekomernim ravnem hrupa na delovnem mestu ter ustrezno ukrepal. Tožnik je navajal, da je izguba sluha posledica dela skozi celotno obdobje zaposlitve in da je toženko pred letom 2014 opozarjal na protihrupne varnostne ukrepe. Vse navedeno pomeni, da so bile tožniku kot strokovnjaku na področju varstva pri delu okoliščine, ki kažejo na osebno določenega pozvročitelja hrupa, znane že pred 30. 10. 2014.
terjatve iz delovnega razmerja - plačilo nadur - stimulacija - zaslišanje tožnika - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje ni kršilo 34. člena ZDSS-1, saj se zaradi zavrženja dokaznega predloga šteje, kot da ta sploh ni bil podan, dokazi, ki sta jih stranki ponudili, pa niso zadoščali za ugotovitev za odločitev pomembnih dejstev oziroma sodišče za njihovo ugotovitev ni imelo ustreznega znanja.
Pri presoji, ali gre pri plačilu stimulacije tudi za plačilo nadur, gre za (pravno) vprašanje, na katerega ne more odgovoriti izvedenec, temveč sodišče.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kaznivo dejanje proti dvema ali več osebam - grdo ravnanje
Nobenega dvoma ni, da udarci v predel glave in po telesu z varnostnim trikotnikom predstavljajo grdo ravnanje, saj gre za poseg v telesno celovitost druge osebe. Obdolženec oškodovancema - torej dvema osebama, ni le resno zagrozil, da bo napadel njuno telo, ampak je v konkretnem primeru svojo grožnjo dejansko uresničil in ju tudi napadel. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila resna grožnja vsebovana že v samem napadu, kar pa v dani situaciji, ko torej ni šlo zgolj za abstraktno ogrozitveno, temveč z vidika duševne in telesne celovitosti ter osebnega dostojanstva, za poškodbeno kaznivo dejanje, odkazuje na logičen zaključek, da je postopanje obdolženca predstavljalo ravnanje resne grožnje, ki je bilo dano z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja in je bilo objektivno zmožno doseči občutek ogroženosti posameznika in ki je pri obeh oškodovancih (vsled nepričakovanega fizičnega napada, ko sta bila deležna obdolženčevih udarcev z varnostnim trikotnikom po glavi in telesu) tudi ustvarila občutek prestrašenosti in vznemirjenosti.
vštevanje odvzema prostosti v kazen - vštevanje časa pridržanja - vštevanje pripora - odmera kazni - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Preizkus po uradni dolžnosti na podlagi 383. člena ZKP je pokazal, da je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon (372. člen ZKP). Zoper obtoženega je bilo namreč odrejeno pridržanje in pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki teče od dne 13. 11. 2021 od 12.31 ure dalje. Prvostopenjsko sodišče mu čas odvzema prostosti, na podlagi določila prvega odstavka 56. člena KZ-1, ni vštelo v izrečeno zaporno kazen, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo po uradni dolžnosti, na način, da je v izrečeno zaporno kazen vštelo čas pridržanja in pripora od 13. 11. 2021 od 12.31 ure dalje in pripor od 15. 11. 2021 dalje.