ZPP člen 244, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 151/3, 172, 172-3, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - načrt finančnega prestrukturiranja - namen postopka prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Izven postopka pridobljeno strokovno mnenje predstavlja del trditvene podlage stranke, ne pa izvedenskega mnenja. Gre namreč za poročilo, izdelano pred ali med postopkom na zahtevo stranke. Dokaz po določbah ZPP je le izvedensko mnenje, ki ga je izdelal v konkretnem sodnem postopku postavljeni izvedenec.
Tožena stranka je objektivizirano utemeljila izgubljeno zaupanje v tožnika. Tožnik je s kršitvijo, ki predstavlja kaznivo dejanje tatvine, kršil ključno pogodbeno obveznost, to je prepoved škodljivega ravnanja - 37. člen ZDR-1. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je izkoristil okvaro aparata, pri tem pa je ob dejstvu, da delodajalca o tem ni obvestil, povsem prezrl premoženjske interese delodajalca. S tem v zvezi sodišče prve stopnje tudi pravilno razloguje, da tožnikova kršitev ni bagatelna in se tudi ne more zgoditi vsakemu povprečnemu delavcu. Ni namreč mogoče dopuščati prakse, po kateri delavci nesankcionirano za lasten namen odtujujejo delovna sredstva delodajalca.
ZKP člen 96, 96/1. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 10.
stroški kazenskega postopka - nagrada in izdatki zagovornika
Sodišče prve stopnje je pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem jasno in s tehtno argumentacijo pojasnilo, da vrednost storitve odvetnika v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči ni enaka kot za zastopanje po pooblastilu. Takšno ureditev je prinesla novela Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv-D), ki se uporablja od 31. 12. 2014 in katere cilj je bil, da se loči položaj odvetnikov, ki delujejo na trgu in prosto iščejo ter sprejemajo stranke, od položaja tistih, ki delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči.
ZPP člen 247, 247/1, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 172, 172-1, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - izvedensko mnenje - izpodbijanje izvedenskega mnenja - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Vrhovno sodišče je v zvezi s pripombami na izvedensko mnenje zavzelo jasno stališče, da dejstvo, da mnenje oziroma tudi dodatna pojasnila izvedenca ob zaslišanju ne potrjujejo vseh trditev stranke, ni razlog, ki bi upravičeval postavitev novega izvedenca zaradi izpolnjenega zakonskega dejanskega stanu iz 254. člena ZPP. Kot pa je tekom odločbe višje sodišče že povzelo, je pritožnik v pritožbenih navedbah več ali manj zgolj vztrajal pri svojih naziranjih, na katera mu je izvedenec ob neposrednem zaslišanju že odgovoril. Če pritožnik ob svojih vprašanjih ni dobil odgovora, kot ga je želel slišati (konkretno drugačno oceno vrednosti), to ne pomeni, da izvedenec svojega dela ni opravil skladno s postopkovnimi pravili oziroma pravili stroke.
ZDR-1 člen 6, 13, 13/1, 109, 109/1, 111, 111/1, 111/1-7, 111/2.. OZ člen 239, 239/1, 287.
izredna odpoved delavca - bolniški stalež - vrstni red vračunanja - regres za letni dopust - neenaka obravnava - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Dne 30. 5. 2019 je tožnik zaradi nezagotovitve enake obravnave pri plačilu dodatnega regresa pisno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je v odpovedi navedel, da mu je toženka sicer nakazala znesek 90,00 EUR, vendar je nakazilo specificirano kot regres 2019, torej ne gre za plačilo dodatnega regresa za letni dopust za leto 2018, ampak za delno plačilo regresa za tekoče leto.
Primarno pravilo vračunavanja po določbi 287. OZ je vrstni red, za katerega se sporazumeta obe stranki. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje odločilnih dejstev v zvezi z uporabo navedenih določb ni raziskalo.
Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o delni ustavitvi izvršilnega postopka določno navesti zneske in datume posameznih plačil, glede katerih se izvršba ustavi, in ne le skupnega zneska teh plačil. Predmet izvršbe v obravnavani zadevi so terjatve iz naslova glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in terjatve iz naslova izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Delna plačila se v tem primeru vračunajo tako, da se najprej odplačajo zakonske zamudne obresti od stroškov in stroški (v vrstnem redu zapadlosti), nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica (288. člen OZ). Za pravilni obračun terjatev, glede katerih se izvršba tudi po delni ustavitvi postopka še nadaljuje, so tako bistvenega pomena podatki o datumih in zneskih posameznih plačil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zamudna sodba - nedopusten pritožbeni razlog
Glede na to, da se pri zamudni sodbi zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da priznava vse tožbene navedbe tožeče stranke, sodišče dokazov sploh ne izvaja. Posebnost zamudne sodbe je ravno v tem, da sodišče resničnost trditev tožeče stranke sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj zahtevek. Sicer pa ZPP v drugem odstavku 338. člena določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
spor o krajevni pristojnosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - izbirna krajevna pristojnost
Če je v zakonu določena izbirna (krajevna) pristojnost, je stvar tožnika, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bo vložil tožbo. V obravnavanem primeru gre za spor o nepogodbeni odgovornosti za škodo, ki naj bi jo tožniku povzročila toženka. V 52. členu ZPP je določeno, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Tožnik je imel glede na 52. člen ZPP na voljo več potencialno krajevno pristojnih sodišč, vendar se je odločil, da bo tožbo vložil na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP.
teorija jajčne lupine - osebne lastnosti oškodovanca - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - teorije vzročnosti - mejni prag zadostne verjetnosti
Po presoji sodišča druge stopnje uporaba teorije jajčne lupine v konkretnem primeru ni utemeljena. Čeprav je pritrditi stališču pritožbe, ki se nanaša na zgoraj povzete zaključke izvedencev v zvezi s "teoretično možnostjo, da bi bila lahko prometna nesreča sprožilec srčnega infarkta", ni spregledati, da se uporaba teorije jajčne lupine nanaša na vpliv (ugodnih) pogojev za nastanek hujše posledice škodnega dogodka zaradi osebnih lastnosti oškodovanca. V konkretni zadevi uporaba te doktrine ni odločilna za presojo vzročne zveze, saj se ne presoja zgolj konkretni končni obseg škode, ampak tudi sama vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in posledicami na zdravju tožnika.
skupno starševstvo - dodelitev otroka očetu - konfliktnost med starši
Po opravljenem naroku sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru v največjo korist otrok, da so zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev, z drugim pa imata stabilne, redne in konstantne stike, saj skupno starševstvo zaradi nezadostne oziroma popolne odsotnosti komunikacije med njima ni primerna oblika izvajanja varstva in vzgoje otroka, komunikacija (vsaj minimalna) je namreč predpogoj za skupno starševstvo in uspešno izvajanje te oblike varstva in vzgoje nad otrokoma.
ZPP člen 185, 185/7, 219b, 270, 270/3, 294, 294/1, 295, 295/4, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/4, 363, 365, 365-1.. ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/2, 8, 8/1, 8/3. Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (2016) člen 9, 9/2.
Za opredelitev določenega podatka oz. vsebine listine za poslovno skrivnost ni odločilno, kaj je tožena stranka glede tega podatka ali vsebine določila v svojem internem aktu, temveč je odločilno, ali ta podatek oz. vsebina kumulativno izpolnjuje zahteve, določene v 2. členu ZPosS. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da listine (oz. vsebina listin), za katere je toženka zahtevala varstvo, teh zahtev ne izpolnjujejo.
Tožena stranka za listine oz. za podatke v njih, za katere je sodišče ugotovilo obstoj pogoja iz 3. alineje 1. odstavka 2. člena ZPosS, ni niti konkretizirala, še manj pa dokazala tržne vrednosti. Poslovna skrivnost mora imeti tržno vrednost, ta vrednost pa mora biti vezana na njeno tajnost. Potrebna je torej vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo. Tržno vrednost pa je potrebno razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, torej interesov družbe, ki prima facie vplivajo na njen položaj na trgu.
prekomeren hrup zaradi cestnega prometa - zavrnitev zahtevka - odškodninska odgovornost države - subjektivna in objektivna odškodninska odgovornost - konkretizacija že podanih navedb - pritožbene novote - ukrepi oškodovanca za zmanjšanje škode
Pritožba ima prav, da o "škodnem dogodku" ne govorimo šele takrat, ko so presežene kritične vrednosti hrupa po Uredbi o mejnih vrednostih iz l. 2005, kot je napačno utemeljevalo sodišče prve stopnje, temveč že v primeru, ko je presežena nižja jakost hrupa, t.j. mejna vrednost po omenjeni uredbi. Vendar dejstvo, da je do preseganja mejnih (oziroma kritičnih) vrednosti hrupa po Uredbi prišlo, samo po sebi še ne pomeni, da je mogoče državi očitati protipravnost, temveč kaže zgolj na to, da se je zgodil "škodni dogodek". Za ugotovitev protipravnosti ravnanja (ali opustitev) države morajo biti izpolnjeni še nadaljnji kriteriji, poleg tega pa je treba med nasprotujočimi si interesi strank opraviti tehtanje ter najti pravično ravnovesje. In sicer je treba pretehtati naslednje kriterije (oziroma se je treba vprašati):
- v kolikšni meri je bilo poseženo interes v oškodovancev (tožnikov) po življenju v zdravem življenjskem okolju (brez prekomernega hrupa),
- kakšen je javni interes, torej kakšna je družbena koristnost sporne ceste,
- kakšni so bili ukrepi države (toženke) za zmanjšanje hrupa in
ZNP člen 131. SPZ člen 77, 77/1, 77/2. ZEN člen 8, 38, 38/2, 60, 61, 61/6,. ZUreP-2 člen 247.
predlog za sodno ureditev meje - spornost meje - domneva močnejše pravice - katastrska meja - ustni dogovor - javno dobro - omejitev razpolaganja - pravila upravnega postopka
SPZ določa, da sodišče mejo praviloma uredi na podlagi močnejše pravice. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Predlagateljici sta kot močnejšo pravico uveljavljali dogovor, ki naj bi bil (ustno) sklenjen na mejni obravnavi v postopku pred Geodetsko upravo, prva nasprotna udeleženka pa mejo, kot jo izkazuje kataster.
Jasno je, da sporazum o izravnavi, kot ga določa ZEN, nikoli ni bil podpisan s strani vseh lastnikov (torej vključno prve nasprotne udeleženke). Sodišče prve stopnje je sicer njihov (ustni) sporazum prekvalificiralo v civilnopravno pogodbo po Obligacijskem zakoniku, a je takšno postopanje napačno. Predlagateljici in prva nasprotna udeleženka so bile stranke upravnega postopka. Postopale so po pravilih upravnega postopka, konkretno postopka, kot ga je določal ZEN. V postopku so pravzaprav morale sodelovati, sicer bi jih lahko doletele posledice, kot jih je predpisal ZEN (če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se po drugem odstavku 38. člena ZEN šteje, da se s potekom predlagane meje strinja). Povsem neustrezno je njihovim ravnanjem oziroma pravnim dejanjem v upravnem postopku pripisati kakršnekoli civilnopravne posledice. Njihovo dogovarjanje v upravnem postopku ni bilo usmerjeno v civilnopravne posledice, zato ni mogoče govoriti o kakršnemkoli soglasju volj za nastanek civilnopravnega razmerja po 15. členu OZ. O veljavnem, pravno zavezujočem dogovoru (pogodbi) zato, ne glede na tudi siceršnje morebitne omejitve razpolaganja z javnim dobrim, ni mogoče govoriti. Predlagateljici torej močnejše pravice, ki bi temeljila na dogovoru, nista izkazali in je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je mejo uredilo skladno z dogovorom. Pri odločanju bi moralo izhajati iz meje, kot jo izkazuje kataster.
spor majhne vrednosti - prepozne navedbe - prekluzija dejstev - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - pomanjkanje dokazov - nedovoljene pritožbene novote
Trditev tožene stranke je, da naj bi neznana tretja oseba pri tožeči stranki naročila popravilo elektromotorja in kot kontaktne podatke že ob prvem stiku s tožečo stranko, kot jih je slednja v dopolnitvi tožbe natančno opisala, podala natančne podatke o toženi stranki in možu zakonite zastopnice tožene stranke, kot so se v času korespondence nahajali na straneh AJPES. Nobenih dokazov v smer potrditve teh navedb tožena stranka ni predložila, čeprav je v skladu s 7. oziroma 212. členom ZPP to njena obveznost.
Ob tem, ko je sodišče ugotovilo, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma nemotenega poteka postopka, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma poteka postopka ni odredilo drugih milejših ukrepov.
ZVEtL-1 člen 13, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - določitev vrste rabe - dejanska vrsta rabe - ogled na kraju samem - pravica do izjave - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Ker sta pritožnika delitvi nasprotovala in vztrajala, da gre zgolj za en prostor, v dokaz pa predlagala ogled na kraju samem, bi sodišče na te pripombe moralo odgovoriti in skupaj z udeleženci stanje preveriti v naravi. Ker tega ni storilo, je pritožnikoma odvzelo možnost dokazovanja, da elaborat ne povzema dejanskega stanja v naravi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Določitev vrste rabe je del vsebinske pravilnosti elaborata, ki mora odražati dejansko stanje v naravi, kar od sodišča zahteva, da se v okviru presoje primernosti strokovnih podlag do tega vprašanja izreče.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062696
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 34, 34/1, 35, 47, 47/3, 85, 85/1.. ZVZD-1 člen 51.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo pred odpovedjo - krivdni razlog - alkotest - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - trpinčenje na delovnem mestu - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe - potrebni stroški - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo in tudi ne določa, da je delodajalec delavcu pred opozorilom dolžan zagotoviti zagovor. Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic.
Ker je tožnik spornega dne užival alkohol na delovnem mestu in je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,09 mg/l izdihanega zraka alkohola v organizmu, mu je tožena stranka utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Večerno "zapiranje" lokalov in obhodov bivalnih objektov je ena od obveznosti, ki jo je tožniku odredil vodja skupine, njemu pa poveljnik kontingenta, kar je slednji tudi jasno potrdil na zaslišanju. Dejstvo, da nadrejeni tožniku koriščenja dnevnega počitka niso omogočili, temveč so mu nasprotno odredili delo na ure, ko bi sicer moral imeti dnevni počitek, tako tožniku ne more iti v škodo.
Pri številnih kršitvah vojaške discipline in premajhnem številu pripadnikov vojaške policije ni šlo za izredne razmere, v katerih se Direktiva 2003/88/ES ne bi uporabljala, temveč izpostavljeno predstavlja zgolj toženkino neustrezno organizacijo dela, kar pa upravičenost tožnika do prisojene odškodnine še dodatno potrjuje.
DZ člen 256, 256/1, 256/2, 256/3. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 350, 365, 365/2.
pristojnost sodišča - zavrženje vloge - Center za socialno delo (CSD) - skrbništvo
Pritožnik bi moral ugovor zoper delo Centra za socialno delo kot skrbnika vložiti pri ministrstvu, pristojnem za družino (drugi odstavek 256. člen DZ).
DZ člen 157, 167, 168, 171, 171/1, 174. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8. ZNP-1 člen 55, 55/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/2, 41/3.
ukrepi za varstvo koristi otroka - mednarodni element - uporaba slovenskega prava - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v zavod - omejitev starševske skrbi - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - otrok s posebnimi potrebami - določitev preživnine - določitev stikov - stroški in nagrada sodnega izvedenca
V ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera se tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ogroženost otroka ne more odpraviti z milejšim ukrepom. Pogoj za omejitev starševske skrbi na način, da se CSD naloži, da izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, je, da bo korist otroka dovolj zavarovana s tem ukrepom. Glede na psihosocialne težave, ki jih ima A. A., ta ukrep trajnejšega značaja gotovo ni v njegovo korist. Nadzor starševske skrbi ne zadošča, če je ogroženo zdravje otroka, duševno zdravje A. A. pa še vedno zahteva bivanje v strukturiranem okolju zavoda in prisotnost ustrezno usposobljenih delavcev.