Ob tem, ko je sodišče ugotovilo, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma nemotenega poteka postopka, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma poteka postopka ni odredilo drugih milejših ukrepov.
Večerno "zapiranje" lokalov in obhodov bivalnih objektov je ena od obveznosti, ki jo je tožniku odredil vodja skupine, njemu pa poveljnik kontingenta, kar je slednji tudi jasno potrdil na zaslišanju. Dejstvo, da nadrejeni tožniku koriščenja dnevnega počitka niso omogočili, temveč so mu nasprotno odredili delo na ure, ko bi sicer moral imeti dnevni počitek, tako tožniku ne more iti v škodo.
Pri številnih kršitvah vojaške discipline in premajhnem številu pripadnikov vojaške policije ni šlo za izredne razmere, v katerih se Direktiva 2003/88/ES ne bi uporabljala, temveč izpostavljeno predstavlja zgolj toženkino neustrezno organizacijo dela, kar pa upravičenost tožnika do prisojene odškodnine še dodatno potrjuje.
omejitev odškodninske odgovornosti - padec po stopnicah - škoda zaradi padca na stopnišču poslovne stavbe - višina tožbenega zahtevka - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti
Pri materialno pravni presoji citiranega člena Splošnih pogojev je sodišče prve stopnje tudi izhajajoč iz določb o razlagi pogodbe (82. in 83. člen OZ) pravilno presodilo, da tretji odstavek 7. člena, ki glasi "v okviru zavarovalne vsote navedene na polici so na znesek največ 834,59 EUR omejeni odškodninski zahtevki zaradi škod povezanih s padci oseb na tleh, podih, poteh, pločnikih, stopnicah, ipd. (npr. zaradi mokrosti, spolzkosti, …), ni sporno določilo. Takemu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, ker iz navedene določbe jasno izhaja omejitev odškodninskega zahtevka zaradi škod povezanih s padcem oseb po stopnicah, pri čemer sta mokrost in spolzkost navedena samo primeroma, drugi razlogi pa se dopuščajo. Povsem enak navedenima razlogoma za padec je tudi neosvetljenost stopnišča, na katerem so sicer vse luči delovale, vendar v času, ko jih je uporabljala tožnica niso bile prižgane in niso zadostno osvetlile spodnjega dela stopnišča za varno hojo po stopnišču.
ZPP člen 244, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 151/3, 172, 172-3, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - načrt finančnega prestrukturiranja - namen postopka prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Izven postopka pridobljeno strokovno mnenje predstavlja del trditvene podlage stranke, ne pa izvedenskega mnenja. Gre namreč za poročilo, izdelano pred ali med postopkom na zahtevo stranke. Dokaz po določbah ZPP je le izvedensko mnenje, ki ga je izdelal v konkretnem sodnem postopku postavljeni izvedenec.
sklep o stroških - dopolnilni sklep o stroških - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Pravovarstveni (pravni) interes je korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno varstvo pred sodiščem. Pravico do pritožbe ima tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Res je sicer, da mora biti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja kot prvi pogoj za odločanje o priporu v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora še posebej skrbno obrazložen, vendar pa je v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso zahtevi po obrazloženi odločbi o priporu zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče, pravnomočen, če so v njem relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev ponovitvene nevarnosti, konkretno navedene in če so v sklepu o podaljšanju pripora upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje.
osebni stečaj - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica sodišču prve stopnje očita tudi iz razloga, ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do ugovorne navedbe, da je z izpodbijanim sklepom in predhodnim ravnanjem upravitelja prišlo do kršitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov iz 47. člena ZFPPIPP), kar naj bi bilo v škodo njej kot solastnici in predkupni upravičenki, kot tudi stečajnemu dolžniku in upnikom.
Sodišču prve stopnje se do teh ugovornih navedb ni bilo potrebno opredeliti, saj ZFPPIPP ne določa, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji (kaj šele sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) moralo pridobiti mnenje predkupnega upravičenca. Položaj predkupnega upravičenca je posebej varovan v okviru določbe 347. člena ZFPPIPP, v katerem so navedena posebna pravila o uveljavljanju predkupne pravice. Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka in nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji (126. člen ZFPPIPP) in zato nima možnosti nasprotovati odločitvam stečajnega sodišča v zvezi z odločitvijo o prodaji.
prekomeren hrup zaradi cestnega prometa - zavrnitev zahtevka - odškodninska odgovornost države - subjektivna in objektivna odškodninska odgovornost - konkretizacija že podanih navedb - pritožbene novote - ukrepi oškodovanca za zmanjšanje škode
Pritožba ima prav, da o "škodnem dogodku" ne govorimo šele takrat, ko so presežene kritične vrednosti hrupa po Uredbi o mejnih vrednostih iz l. 2005, kot je napačno utemeljevalo sodišče prve stopnje, temveč že v primeru, ko je presežena nižja jakost hrupa, t.j. mejna vrednost po omenjeni uredbi. Vendar dejstvo, da je do preseganja mejnih (oziroma kritičnih) vrednosti hrupa po Uredbi prišlo, samo po sebi še ne pomeni, da je mogoče državi očitati protipravnost, temveč kaže zgolj na to, da se je zgodil "škodni dogodek". Za ugotovitev protipravnosti ravnanja (ali opustitev) države morajo biti izpolnjeni še nadaljnji kriteriji, poleg tega pa je treba med nasprotujočimi si interesi strank opraviti tehtanje ter najti pravično ravnovesje. In sicer je treba pretehtati naslednje kriterije (oziroma se je treba vprašati):
- v kolikšni meri je bilo poseženo interes v oškodovancev (tožnikov) po življenju v zdravem življenjskem okolju (brez prekomernega hrupa),
- kakšen je javni interes, torej kakšna je družbena koristnost sporne ceste,
- kakšni so bili ukrepi države (toženke) za zmanjšanje hrupa in
Tožena stranka je objektivizirano utemeljila izgubljeno zaupanje v tožnika. Tožnik je s kršitvijo, ki predstavlja kaznivo dejanje tatvine, kršil ključno pogodbeno obveznost, to je prepoved škodljivega ravnanja - 37. člen ZDR-1. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je izkoristil okvaro aparata, pri tem pa je ob dejstvu, da delodajalca o tem ni obvestil, povsem prezrl premoženjske interese delodajalca. S tem v zvezi sodišče prve stopnje tudi pravilno razloguje, da tožnikova kršitev ni bagatelna in se tudi ne more zgoditi vsakemu povprečnemu delavcu. Ni namreč mogoče dopuščati prakse, po kateri delavci nesankcionirano za lasten namen odtujujejo delovna sredstva delodajalca.
Tudi po oceni sodišča druge stopnje v izpodbijanem sklepu povzeta vsebina podatkov in dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji utemeljenosti suma dajejo zanesljivo podlago za sklep, da je podana večja stopnja verjetnosti, da je obdolženec storil vsa očitana mu dejanja, zajeta v sklop očitana mu kazniva dejanja, kot pa da jih ni, torej da je podan tisti zahtevan standard utemeljenosti suma, ki se zahteva za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062696
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 34, 34/1, 35, 47, 47/3, 85, 85/1.. ZVZD-1 člen 51.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo pred odpovedjo - krivdni razlog - alkotest - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - trpinčenje na delovnem mestu - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe - potrebni stroški - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo in tudi ne določa, da je delodajalec delavcu pred opozorilom dolžan zagotoviti zagovor. Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic.
Ker je tožnik spornega dne užival alkohol na delovnem mestu in je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,09 mg/l izdihanega zraka alkohola v organizmu, mu je tožena stranka utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - zakonski pogoji za izrek ukrepa - neizpolnjevanje pogojev - izvedensko mnenje - duševna manjrazvitost - trajnost sprememb v zdravstvenem stanju - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov - starševska skrb - pristojnost centra za socialno delo
Pri nasprotnem udeležencu je od otroštva prisoten razvojni zaostanek, ki se izraža v obliki blage do zmerne duševne manjrazvitosti. Gre za trajno stanje, katerega ni mogoče zdraviti. Pri nasprotnem udeležencu niso izražene akutne duševne motnje, ki bi terjale nujno bolnišnično zdravljenje.
Pritožnik obrazloženo ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da niso izpolnjeni navedeni zakonski pogoji za izdajo predlaganega sklepa. Srž pritožbenih navedb je v tem, da pritožnik kot oče in skrbnik nasprotnega udeleženca izraža nemoč, da bi lahko poskrbel za koristi sina, vendar pa v tem postopku, ki teče po določbah ZDZdr, ni mogoče urejati vprašanj, ki jih načenja.
Pristojni organi, med katere spadajo tudi centri za socialno delo, so dolžni skrbeti tudi za varstvo pravic in interesov tistih oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese, starši pa ne izvajajo starševske skrbi zanje. Okoliščine obravnavanega primera so po oceni pritožbenega sodišča takšne, da predlagatelju narekujejo, da nemudoma sproži ustrezen postopek za zaščito pravic in koristi nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodne izvedenke, da bi bilo za nasprotnega udeleženca dolgoročno najbolje poskrbljeno, da se mu omogoči bivanje v ustrezni družinski oziroma stanovanjski skupnosti.
DZ člen 157, 167, 168, 171, 171/1, 174. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8. ZNP-1 člen 55, 55/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/2, 41/3.
ukrepi za varstvo koristi otroka - mednarodni element - uporaba slovenskega prava - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v zavod - omejitev starševske skrbi - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - otrok s posebnimi potrebami - določitev preživnine - določitev stikov - stroški in nagrada sodnega izvedenca
V ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera se tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ogroženost otroka ne more odpraviti z milejšim ukrepom. Pogoj za omejitev starševske skrbi na način, da se CSD naloži, da izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, je, da bo korist otroka dovolj zavarovana s tem ukrepom. Glede na psihosocialne težave, ki jih ima A. A., ta ukrep trajnejšega značaja gotovo ni v njegovo korist. Nadzor starševske skrbi ne zadošča, če je ogroženo zdravje otroka, duševno zdravje A. A. pa še vedno zahteva bivanje v strukturiranem okolju zavoda in prisotnost ustrezno usposobljenih delavcev.
ZNPosr člen 5, 13, 13/1, 17, 23, 23/1, 25, 25/1. OZ člen 15, 100, 846.
pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - kupna pogodba za nepremičnino - obstoj in vsebina pogodbe - predmet pogodbe - napaka v zapisu parcelne številke - označba nepremičnine - zmota v predmetu - veljavnost pogodbe - provizija pri posredniški pogodbi - znižanje provizije - višina provizije - dejanski obseg opravljenega dela - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - opozorilo na posledice - dolžnost obveščanja
Posredovanje v prometu z nepremičninami ureja ZNPosr. S pisno pogodbo o posredovanju v prometu z nepremičninami se nepremičninska družba zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (prvi odstavek 13. člena). Za pravno razmerje med nepremičninsko družbo in naročiteljem subsidiarno veljajo splošna pravila obligacijskega prava o pogodbi o posredovanju.
Med strankama ni bilo zmote glede predmeta pogodbe, pogodbo sta veljavno sklenili. Ne glede na napačno označitev stanovanja oziroma navedbo imena lastnika stanovanja je bilo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe podano (15. člen OZ). Kljub napakam v zapisu pogodbe je jasno, da sta imeli stranki (v njunem notranjem prepričanju) o predmetu pogodbe pravilno, isto predstavo (v mislih sta imeli isto stanovanje).
Očitki o nepravilni izpolnitvi posredniške pogodbe so lahko le podlaga za odškodninsko odgovornost tožnice, ne pa za ničnost pogodbe. Pogodba, ki je bila nepravilno izpolnjena, ni nična. Sodišče druge stopnje sicer verjame toženki, da je po zatrjevanih napakah izgubila zaupanje v tožničino strokovnost, vendar je to še ne odvezuje njenih pogodbenih obveznosti. Če s tožnico ni več želela sodelovati, bi lahko od pogodbe odstopila (drugi odstavek 26. člena ZNPosr). Ker tega ni storila, je pogodba veljala še naprej in je toženko zavezovala k plačilu provizije.
Res je, da mora nepremičninska družba naročitelja opozoriti na morebitna tveganja, povezana z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnine, vpisanimi stvarnimi pravicami oziroma drugimi pravicami tretjih na nepremičninah oziroma drugimi morebitnimi neurejenimi pravnimi razmerji (4. točka prvega odstavka 17. člena ZNPosr). A to obveznost obveščanja stranke mora izpolniti (šele) do sklenitve pogodbe, v zvezi s katero je posredovala (prvi odstavek 23. člena ZNPosr).
začasna odredba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - predpostavke za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - pravica do doma - sorazmernost posega - test reverzibilnosti - pritožbeni stroški
Sodišče druge stopnje meni, da so materialnopravne predpostavke v primerih, ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev)(ureditvene začasne odredbe) tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve; ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga ustavnoskladna razlaga iz citiranega odločbe, za preostale pa drugi odstavek 272. člen ZIZ.
skupno starševstvo - dodelitev otroka očetu - konfliktnost med starši
Po opravljenem naroku sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru v največjo korist otrok, da so zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev, z drugim pa imata stabilne, redne in konstantne stike, saj skupno starševstvo zaradi nezadostne oziroma popolne odsotnosti komunikacije med njima ni primerna oblika izvajanja varstva in vzgoje otroka, komunikacija (vsaj minimalna) je namreč predpogoj za skupno starševstvo in uspešno izvajanje te oblike varstva in vzgoje nad otrokoma.
DZ člen 256, 256/1, 256/2, 256/3. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 350, 365, 365/2.
pristojnost sodišča - zavrženje vloge - Center za socialno delo (CSD) - skrbništvo
Pritožnik bi moral ugovor zoper delo Centra za socialno delo kot skrbnika vložiti pri ministrstvu, pristojnem za družino (drugi odstavek 256. člen DZ).
teorija jajčne lupine - osebne lastnosti oškodovanca - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - teorije vzročnosti - mejni prag zadostne verjetnosti
Po presoji sodišča druge stopnje uporaba teorije jajčne lupine v konkretnem primeru ni utemeljena. Čeprav je pritrditi stališču pritožbe, ki se nanaša na zgoraj povzete zaključke izvedencev v zvezi s "teoretično možnostjo, da bi bila lahko prometna nesreča sprožilec srčnega infarkta", ni spregledati, da se uporaba teorije jajčne lupine nanaša na vpliv (ugodnih) pogojev za nastanek hujše posledice škodnega dogodka zaradi osebnih lastnosti oškodovanca. V konkretni zadevi uporaba te doktrine ni odločilna za presojo vzročne zveze, saj se ne presoja zgolj konkretni končni obseg škode, ampak tudi sama vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in posledicami na zdravju tožnika.
ZDR-1 člen 6, 13, 13/1, 109, 109/1, 111, 111/1, 111/1-7, 111/2.. OZ člen 239, 239/1, 287.
izredna odpoved delavca - bolniški stalež - vrstni red vračunanja - regres za letni dopust - neenaka obravnava - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Dne 30. 5. 2019 je tožnik zaradi nezagotovitve enake obravnave pri plačilu dodatnega regresa pisno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je v odpovedi navedel, da mu je toženka sicer nakazala znesek 90,00 EUR, vendar je nakazilo specificirano kot regres 2019, torej ne gre za plačilo dodatnega regresa za letni dopust za leto 2018, ampak za delno plačilo regresa za tekoče leto.
Primarno pravilo vračunavanja po določbi 287. OZ je vrstni red, za katerega se sporazumeta obe stranki. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje odločilnih dejstev v zvezi z uporabo navedenih določb ni raziskalo.
Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o delni ustavitvi izvršilnega postopka določno navesti zneske in datume posameznih plačil, glede katerih se izvršba ustavi, in ne le skupnega zneska teh plačil. Predmet izvršbe v obravnavani zadevi so terjatve iz naslova glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in terjatve iz naslova izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Delna plačila se v tem primeru vračunajo tako, da se najprej odplačajo zakonske zamudne obresti od stroškov in stroški (v vrstnem redu zapadlosti), nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica (288. člen OZ). Za pravilni obračun terjatev, glede katerih se izvršba tudi po delni ustavitvi postopka še nadaljuje, so tako bistvenega pomena podatki o datumih in zneskih posameznih plačil.