CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00060628
ZNPosr člen 13. ZS člen 105a, 105a/4.
pogodba o posredovanju - plačilo za storitev posredovanja - posredovanje z nepremičninami - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - letni razpored dela sodnikov - prenos pristojnosti
Okrajna sodišča so organizacijske enote okrožnega sodišča in predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje določenega števila ali vrste zadev med okrajna sodišča.
Procesno gradivo s prepričljivostjo izkazuje, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o posredovanju za nepremičnino. Dogovorili sta se, da bo naročitelj (toženec) posredniku (tožnici) plačal stroške posredovanja ob dokončni realizaciji prodajne pogodbe, ko prodajalec prejeme celotno kupnino. Toženec je prejel celotno kupnino, zato je dolžan plačati dogovorjeno storitev posredovanja.
predhodni stečajni postopek - stranke predhodnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - insolventnost - predhodna odredba - položitev stvari pri sodišču - pravni interes predlagatelja
Ker je predlagateljica svoj predlog za začetek stečajnega postopka umaknila, je sodišče ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP o vlogah pritožnikov pravilno odločalo kot o predlogih za začetek stečajnega postopka.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da pomeni položitev zavarovane terjatve v okviru postopka s predhodno odredbo plačilo oziroma izpolnitev obveznosti v kakršnikoli obliki. Zavarovanje s predhodno odredbo je le ena od oblik zavarovanja, kakor je tudi le oblika zavarovanja položitev zavarovane terjatve z obrestmi in stroški. Taka položitev denarnih sredstev v nobenem primeru (še) ne more predstavljati plačila obveznosti.
Predmet meritornega odločanja v predhodnem stečajnem postopku je presoja, ali je dolžnik insolventen.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - neupravičena odsotnost z dela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Bistveno za presojo nezakonitosti izpodbijane odpovedi v obravnavani zadevi je, ali je bila tožnica dejansko nezmožna za opravo svojega dela v spornem obdobju, in ali je bila torej njena odsotnost z dela upravičena, saj v takem primeru pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni mogla kršiti. Ker sodba glede teh odločilnih dejstev, torej razlogov za tožničino odsotnost z dela (z vidika upravičenosti tožnice do odsotnosti) nima razlogov, saj se sodišče niti ni opredelilo do glede tega predloženih dokazov (izvedensko mnenje iz pravnomočno zaključenega postopka v socialnem sporu), je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
ZDR-1 člen 40, 85, 85/2, 95, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izostanek z dela - konkurenčna prepoved - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožena stranka je z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 7. 2020 tožnici odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč 26. 7. 2020, ko se je iztekel 60-dnevni odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 21. 5. 2020).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - obrazložen ugovor
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ugovora v delu glede izterjave preživninskih obrokov za mesece februar 2013 ter julij in avgust 2016, dolžnik ni obrazložil. Za trditve, da je navedene preživninske obroke upnici plačal, namreč k ugovoru ni predložil nobenih dokazil. Sodišče prve stopnje je zato ugovor v tem delu pravilno zavrnilo kot neobrazložen.
ZPP člen 13. ZTLR člen 33. ZGD-1 člen 475, 475/5, 475/6.
sodna poravnava - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - stvarni vložek - vpis v sodni register - zemljiška knjiga - pridobitni način - razpolagalni pravni posel - intabulacijska klavzula - priposestvovanje
Lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla ni bilo (veljavnost ZTLR v letu 1999) in je še vedno (veljavnost SPZ) ni mogoče prenesti le z zavezovalnim pravnim poslom (s sklepom o povečanju osnovnega kapitala), to je brez razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila, ki mu sledi vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi). Predmetnega ne spreminja vpis sklepa v sodni register (op. verjetno s sklepom registrskega sodišča), saj ne gre za vpis v ustrezno javno knjigo oziroma za vpis, ki bi lahko imel izven pravil stvarnega in zemljiškoknjižnega prava za posledico prenos lastninske pravice na nepremičninah. Zaradi izostalega razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) tožnica s sklepom o povečanju osnovnega kapitala kljub vpisu sklepa v sodni register ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah (33. člen ZTLR) in je v tem delu sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
Sodna poravnava med tožnico in dolžnikom, zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti ne more pomeniti rešitve predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP v sporu, ki poteka med tožnico in toženko.
Tudi sicer je treba širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti strogo presojati z vidika 22. člena Ustave Republike Slovenije (pravica do izjave), in sicer, da lahko sodba veže le osebe, ki so imele možnost sodelovanja v postopku. Toženka v lastninskem sporu, ki se ni končal s pravnomočno sodbo, ampak se je končal s sodno poravnavo, ni sodelovala. Pritožbeno sodišče dodaja, da ni videti razlogov, da bi hipotekarni upnik kakorkoli moral in mogel (očitno kar samoiniciativno) uspešno prijaviti udeležbo in nato še sodelovati v lastninskem sporu med tožnico in dolžnikom, kot neutemeljeno meni tožnica v odgovoru na pritožbo.
Tožnica lastninske pravice na nepremičninah, kot je že pojasnjeno, na pravnoposlovni način ni mogla pridobiti pred pridobitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izdano šele s sklenitvijo sodne poravnave in ki (kot razpolagalni pravni posel) ne more biti izdano za nazaj.
Z zahtevkom za ugotovitev nedopustnosti izvršbe lahko tožnica v tej pravdi upoštevaje izpostavljene okoliščine primera uspe, če bo izkazala originarno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v času, preden je toženka pridobila prisilno hipoteko.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izjalovljen namen - namen zavarovanja terjatve - lastni poslovni deleži
Prvotožnica ni več imetnica spornega lastnega poslovnega deleža, na katerega bi lahko pred pravnomočnostjo sodbe posegla tožena stranka ali dobroverni tretji in tako izjalovila uspeh tožnikov. Očitno je prvotožnica odsvojila lastni poslovni delež in na ta način ″nadomestno zavarovala″ ničnostni zahtevek po tožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni več vpisanega pravnega prednika prvotožnice, zato se tretji ne more vpisati v sodni register kot družbenik z verigo pogodb, kar je bila osrednja teza tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061040
ZPP člen 212. OZ člen 82, 82/2, 117. ZFPPIPP člen 14, 14/2-2, 14/5, 212, 212/1, 221b, 221b/2-17.
pogodba o sofinanciranju - utemeljenost odstopa od pogodbe - navedba neresničnih podatkov - razlaga pogodbe - namenska (teleološka) razlaga - upravna pogodba - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja - sklepčnost tožbe po višini - trditveno breme - koristi
Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi iz drugega odstavka 82. člena OZ uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre tudi takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
Učinek potrjene prisilne poravnave je tudi ta, da je solventnost dolžnika tudi še po potrjeni prisilni poravnavi, vse do zaključka roka za plačilo terjatev (kljub pozitivni domnevi o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika), v določeni meri negotova, zaradi česar je ogrožen tudi cilj varstva proračunskih sredstev.
Določilo 117. člena OZ stranki priznava odškodnino v višini pozitivnega izpolnitvenega pogodbenega interesa, zmanjšanega za koristi, ker je bila prosta svoje obveznosti.
tožba v tujem jeziku - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Ker je tožnik vložil tožbo, ki ni napisana v jeziku, ki je v uradni rabi pred naslovnim sodiščem, ga je skladno s 105. členom ZPP pravilno pozvalo, naj jo v roku 15 dni ustrezno popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik in jo predloži sodišču v dveh izvodih. Hkrati ga je seznanilo z možnostjo pridobitve brezplačne pravne pomoči. Opozorjen je bil na posledice opustitve poprave vloge in možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker je nesporno, da je bil sklep o popravi tožniku vročen 6. 7. 2022, se je rok za popravo iztekel 6. 9. 2022, česar tožnik niti ne izpodbija. V skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP so bili izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za zavrženje tožbe.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Obdolženec sicer poudarja, da se je pokesal zaradi storitve obravnavanega kaznivega dejanja in ga priznal, vendar ob ugotovljeni izraziti ponovitveni nevarnosti njegovo priznanje in kesanje nista takšni okoliščini, ki bi že sami po sebi bili garancija, da ne bo nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj in bi terjali njegovo izpustitev na prostost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060806
SPZ člen 105, 105/1, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 20, 20/1, 21, 25, 25/1, 28, 30, 30/2, 34, 34/1. ZPP člen 13, 13/1.
upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o upravljanju - pogodbeni prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na upravnika - višina solastniškega deleža - predhodno vprašanje - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerij - stroški porabe električne energije - delitev po solastniških deležih - posli rednega upravljanja - pravna podlaga - trditveno in dokazno breme upravnika - plačilo stroškov dobaviteljev
Da lahko upravnik zahteva povrnitev stroškov opravljenega posla od etažnih lastnikov (tudi tistih, ki mu ugovarjajo), mora imeti ustrezno pravno podlago (pooblastilo) za njegovo izvedbo – predhodno soglasje kapitalske večine etažnih lastnikov ali odločbo sodišča. Trditveno in dokazno breme glede pravne podlage je bilo na tožnici, ki pa mu ta ni zadostila.
Toženka je v tem sporu ugovarjala višini stroškov, tožnica pa bi morala pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanega zneska. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške rednega upravljanja (kljub toženkinemu ugovoru) ni predložila.
Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Ob tem je opozoriti tudi na stališče novejše sodne prakse, da je v zapuščinskem postopku potrebno upoštevati, ali gre za uveljavljanje le novega dejstva (za kar gre v konkretnem primeru) ali za uveljavljanje dedne pravice, predvsem pa je pomembno, ali je so bili udeleženci dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti katera procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - subjektivna nevarnost - sklepčnost trditev - razpolaganje s premoženjem - slabo poslovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Večinska sodna praksa je zelo stroga pri izdaji začasnih odredb in ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja. So pa tudi primeri, kjer zaradi izrazito slabega finančnega poslovanja dolžnika, ki se še slabša, sodišče izda začasno odredbo. To je v tistih izjemnih primerih, ko že samo slabo poslovanje (oziroma, ko ga sploh ni) predstavlja razpolaganje s premoženjem. Za razpolaganje ni mogoče šteti le aktivnega ravnanja dolžnika, pač pa tudi njegovo pasivnost (ne terja terjatev, se odpove darilu, dediščini itd.), s čimer slabša svoj premoženjski položaj do te mere, da ogrozi plačilo upnikove terjatve. Tudi v konkretnem primeru je pritožnica po presoji pritožbenega sodišča v zadostni meri zatrjevala in predložila listine za svoje navedbe (bilanca stanja 2019, 2021, nakazila iz tujine), da je slabo poslovanje toženke takšno, da lahko predstavlja subjektivni pogoj, to je zatrjevani izkaz verjetnosti (drugačnega) razpolaganja s premoženjem, ko je tožena stranka povsem brez vseh sredstev, sporna nepremičnina pa je njeno edino premoženje.
Vpis poslovodje v sodni register je deklaratorne narave in bistvena je podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Vpis nima konstitutivnega učinka, sodi med poslovne vpise, ki služijo le zaznambi določenih dejstev.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastnega dela nepremičnine - služnost stanovanja (habitatio) - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - neuspešna prodaja nepremičnine - dodatni sklep o prodaji - znižanje izklicne cene - določitev izklicne cene - načelo hitrosti postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Načeloma sicer drži trditev upnice, da služnost stanovanja predstavlja omejitev (so)lastninske pravice na nepremičnini, ki znižuje vrednost nepremičnine. Vendar pa je treba v stečajnem postopku, poleg načela hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), upoštevati tudi načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Po dveh neuspešnih javnih dražbah sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča, z opisanim znižanjem izhodiščne cene uspešno išče ravnovesje med navedenima načeloma.
ZIZ člen 189, 189/7, 192, 192/2.. ZKZ člen 19, 19/2, 23.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o domiku nepremičnine
Če izhajamo iz jezikovne razlage, ki določa besedni pomenski okvir razlagalnih možnosti, jasno besedilo sedmega odstavka 189. ZIZ določa, da je odobritev prisilne sodne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku kot zakonski pogoj izdaje sklepa o domiku neposredno vezana na ureditev odobritve prodajne pogodbe. ZIZ je s tem napotil na ureditev v 19. členu ZKZ, kjer je določeno, da prodajno pogodbo glede kmetijskega zemljišča odobri upravna enota (prvi odstavek), pri tem pa so opredeljene tudi izjeme glede pravnih poslov, za katere odobritev ni potrebna (drugi odstavek). Odobritev posla je dopustna le, če je spoštovan zakonski vrstni red predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ (a contrario tretji odstavek 19. člena ZKZ). S tem se zasleduje cilj prodaje kupcu, ki je s prodanim kmetijskim zemljiščem neposredno povezan (solastnik, kmet mejaš, zakupnik), predvsem pa javni interes varstva kmetijskih zemljišč s tem, da se tovrstno zemljišče proda prednostno tistemu, ki se ukvarja s kmetijstvom. Ta vrstni red se zato mora upoštevati tudi pri prodaji v izvršilnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061273
ZIZ člen 73, 73/1. OZ člen 583, 583/3. ZFPPIPP člen 248.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetno izkazana pravica - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe v stečaju - prekarij - preklic prekarija
Od spremembe ZIZ-L dalje lahko tožbo na nedopustnost izvršbe vloži tudi tretji, ki ni uspel izkazati verjetnosti obstoja pravice na predmetu izvršbe, za vročitev ugovora tretjega v odgovor upniku pa je potrebna le njegova pravočasnost, popolnost in dovoljenost in ne že tudi verjeten izkaz pravice. Zato ni mogoče že na podlagi narave odločitve o ugovoru tretjega v izreku šteti, da je njegova pravica na predmetu izvršbe tudi verjetno izkazana.
Upnik je v odgovoru na ugovor in predlog za odlog tretjih uveljavljal, da je njegova stečajna upraviteljica tretjemu najemno pogodbo odpovedala, kar je pravno pomembno dejstvo.
Pri prekariju gre za podvrsto posodbene pogodbe, katere značilnost je neodplačnost in, kar je bistveno, zaupnost razmerja. Zaupnost takega razmerja ni enostranska, temveč zadeva obe stranki. Prekarij velja, dokler se ne prekliče. V obravnavani zadevi je bistveno, da je upnik z vložitvijo predloga za izvršbo na izpraznitev nepremičnin prekarij preklical, in sicer tudi v razmerju do tretjega. Zahteval je namreč izpraznitev in izpraznitev nepremičnin, z odstranitvijo oseb in stvari, pri čemer tretjega iz predloga za izvršbo ni izvzel in sklep o izvršbi vpliva prav na osebo (tretjega), ki sporni prostor zaseda. Prav tako je upnik v odgovoru na ugovor oziroma predlog za odlog tretjega iz previdnosti izjavil, da prekarij preklicuje in je najkasneje tedaj pravica tretjega prenehala.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1.
sklep o odmeri izvedenine - nagrada in stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - grajanje izvedenskega mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - višina nagrade izvedenca
Izvedenec je priložil tudi dodatno zbrane podatke (priloge k dodatnem izvedeniškem mnenju). Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno priznalo za dodatno zbrano dokumentacijo in odgovore 51,00 EUR. Del pritožbe graja vsebino izvedeniškega mnenja, kar je pri izpodbijanem sklepu nerelevantno. Očitno nezadovoljstvo tožeče stranke z vsebino izdelanega mnenja, ne sodi v preizkus izpodbijanega sklepa glede višine izvedenine.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - ogroženost poslovanja - opravljanje dejavnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - odlog plačila sodne takse
Čim ima predlagatelj taksne oprostitve kakršnikoli premoženje, ki brez ogrožanja njegove dejavnosti zadošča za plačilo sodne takse, predlogu predlagatelja za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče ugoditi.
Prvostopenjsko sodišče je pri tem pravilno toženi stranki očitalo pomanjkljivo trditveno podlago njeni vlogi za taksno oprostitev, ker ni navedla, da vsa navedena sredstva nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti.
Če je sodišče napačno ocenilo trajanje osebnega pregleda in namesto priglašenih 70 minut za pregled tožnice v trajanju do ene ure priznalo le 51,00 EUR ter ob upoštevanju vseh ostalih priglašenih stroškov skupno 676,15 EUR bruto, bi bilo nepravilnost zaradi nepriznane druge začete ure osebnega pregleda mogoče odpraviti oz. sanirati z rednim pravnim sredstvom v pritožbenem postopku, če bi ga prizadeta izvedenka sploh uveljavljala. Napačna ocena trajanja osebnega pregleda, ko je bila namesto priglašenih 70 minut priznana le prva začeta ura (do 60 minut) in zato posledično odmerjena nižja izvedenina za 51,00 EUR, ob pravilni uporabi 328. člena ZPP ne more biti predmet popravnega sklepa.