Med strankama ni sporno, da je znesek carine za leto 1993 v celoti povzet iz podatka tožnika (izhajajočega iz njegovih računalniških evidenc). Tožnik kot carinski zavezanec ima v postopku možnost dokazovati, da je svojo obveznost, izhajajočo iz določbe 50. člena CZ SFRJ (obveznost izvoza - razdolžitve po posameznih carinskih deklaracijah) izpolnil, vendar tožeča stranka niti v tožbi niti v pritožbi ni trdila niti ni ponudila nobenega dokaza, s katerim bi lahko dokazala, da je svojo prevzeto obveznost izvoza pod pogoji iz 50. člena CZ SFRJ in iz 5. člena Uredbe v celoti izpolnila oziroma, da je dejansko stanje glede izvoženega blaga drugačno od tistega, ki izhaja iz odločb prvostopnega organa in tožene stranke. Ob navedenem je po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da so bile tožeči stranki utemeljeno obračunane carinske dajatve. Prvostopni organ, ki mu pritrjuje tožena stranka, je upošteval celoten izvoz, ki ga je tožnik realiziral, saj je pri obračunu carine izhajal iz podatkov tožnika za tiste avtomobile, ki so bili prodani v Sloveniji in za katere tudi tožnik ne navaja, da v Sloveniji niso bili prodani oziroma, da so bili izvoženi ali da uporabljeni podatki (normativi) o porabi uvoženega materiala ne držijo.
ZCS-1 člen 12, 12. ZUP člen 261/1, 263, 263/1, 260, 260-1, 261, 261/1, 263, 263/1, 260, 260-1, 261.
obnova postopka - carina
V 12. členu ZCS-1 je določeno, da carinski urad med drugim opravlja tudi naslednje naloge: odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja v upravnem postopku prenesena na Generalni carinski urad. Ta določba torej določa stvarno pristojni organ za carinjenje blaga na prvi stopnji. Za ugotovitev, ali je bila obnova postopka uvedena znotraj enomesečnega roka, je glede na določbo 2. odstavka 263. člena v zvezi s 1. odstavkom 263. člena ZUP pomembno, kdaj je pristojni carinski urad, torej v obravnavanem primeru Carinski urad A, izvedel za novo dejstvo kot razlog za uvedbo obnove postopka.
CZ člen 3, 3-9a, 3-10, 3-12, 4, 4/1-1, 32, 32/1, 45, 154, 154/1, 161, 161-2. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 8, 11.
carine - naknaden obračun carinskega dolga zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom
Domači potniki so glede na določbe 2. točke 161. člena CZ ter 1. odstavka 8. in 1. odstavka 11. člena Uredbe o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve dolžni, kolikor vrednost blaga, ki ga prinašajo iz tujine, presega 80 ECU, blago v skladu s 1. odstavkom 32. člena CZ predložiti carinskemu organu ter za sprostitev blaga v prost promet vložiti carinsko deklaracijo (9. a točka 3. člena CZ v zvezi s 45. členom CZ).
upravni spor - kršitev pravic intelektualne lastnine - začasno zadržanje blaga - prekinitev postopka za priznanje blagovne znamke - carinski ukrep pri kršitvah pravic intelektualne lastnine
Po presoji sodišča so se stekli pogoji za izdajo odločbe po 11. členu ZCUKPIL. Ukrepanje po tej določbi ne predstavlja nujno nadaljevanja postopka po predhodnem začasnem zadržanju blaga. Pravilnost in zakonitost odločbe, izdane skladno s pogoji 11. člena in na njegovi podlagi, tudi ni odvisna od zakonitosti akta o začasnem zadržanju blaga, če je bilo blago pred zasegom z odločbo zadržano.
CZ carinskim organom ne daje podlage za naložitev obveznosti vložitve novega ECL v isti zadevi, kot navajata tožnika, kot tudi ne za sprejem novega ECL, če ga predloži (v lastnem interesu) deklarant sam. Drugače kot tožena stranka v odgovoru na tožbo pa sodišče meni, da v tej fazi postopka tudi še ni podlage za ukrepanje carinskega organa po določbah 57. člena CZ, ki naj bi se mu deklarant izognil s predložitvijo z ugotovitvami carinskega organa skladne deklaracije.
kraj nastanka carinskega dolga - solidarni dolžnik
Carinska organa prve in druge stopnje sta ravnala pravilno, ko sta tožečo stranko kot carinskega zavezanca solidarno zavezala k plačilu carine, trošarine in davka na dodano vrednost, ker je bilo blago v tranzitu odstranjeno izpod carinskega nadzora.
V 1. odstavku 151.c člena CZ je določeno, da carinski dolg nastane tam, kjer nastanejo okoliščine, zaradi katerih nastane carinski dolg. To pa pomeni, da je za odločanje v tej zadevi na prvi stopnji dejansko stvarno in krajevno pristojen Carinski urad A, saj je nesporno, da je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora v A.
Glede krajevne pristojnosti se sodišče strinja, da je ustrezna podlaga zanjo v 1. odstavku 151. c člena CZ in ne v 3. odstavku, kot trdi tožnik v tožbi. Prvi odstavek je namreč, v kontekstu celotnega besedila 151. c člena, razumeti kot osnovno pravilo, da je carinski dolg nastal tam, kjer so nastale okoliščine za nastanek carinskega dolga. Če kraja nastanka okoliščin iz 1. odstavka 151. c člena ni mogoče določiti, se uporabi katero od ostalih ustreznih naveznih okoliščin iz nadaljnjih odstavkov (tudi 3.) tega člena.
S tem, ko je omogočil odstranitev zalivk in prečrpavanje plinskega olja iz ustrezne v cisterne v rezervoar, je tožnik blago odstranil izpod carinskega nadzora prej, kot je bil plačan carinski dolg. Zato je za ta dolg odgovoren tožnik kot voznik plina kot tisti, ki je blago izpod carinskega nadzora odstranil.
CZ člen 52, 52/1-2, 52/3. ZUP (1986) člen 35, 35/1, 143, 143/1, 143/3, 211, 211/1, 245, 245/2.
preverjanje carinske deklaracije - možnost sodelovanja stranke v carinskem postopku na prvi stopnji - ugotovitev carinske vrednosti
Odločba, ki jo carinski organ izda na podlagi 3. odstavka 52. člena CZ (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) je ugotovitvena - z njo se le ugotavlja pravilna oziroma v postopku preverjanja carinske deklaracije ugotovljena carinska vrednost blaga in predvsem določa carinska obveznost. Pri tem se zavezancu z odločbo, izdano na podlagi 52. člena CZ, ne nalagajo v plačilo carinske dajatve. Stranki mora biti pred izdajo prvostopne odločbe dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah glede carinske vrednosti uvoženega blaga, na katere se opira odločba.
Ker ZPD ne ureja vprašanja, katere fizične osebe je treba šteti za tuje in katere za domače fizične osebe, je treba uporabiti splošne predpise, to je določbe ZDRS.
Tožnikova trditev, da so uredbo, na katero se sklicuje, dolžni upoštevati carinski organi po uradni dolžnosti, ni pravilna. ECL je namreč vloga, s katero tožnik zahteva, kako naj se blago carini. Kontingenti so namreč ugodnost, ki jih določi vlada, na uvozniku pa je, da uveljavi pravice iz tega naslova v ECL, ni pa tega dolžan storiti. Če ugodnosti ne uveljavi oziroma jih ne uveljavi na predpisan način, tako, da v ustrezno polje ECL (36 oziroma 39) vpiše ustrezno šifro, se šteje, da ugodnosti ne želi, in da torej veljajo za blago običajne carinske stopnje, kot je pravilno pojasnila že tožena stranka.
Med strankama ni sporno, da je tožnik vpisan v ECL kot deklarant. To pa pomeni, da ima, skladno z določbo 143. člena CZ, na katero se sklicuje že tožena stranka v odgovoru na tožbo, nedvomno položaj carinskega dolžnika in s tem položaj zavezane stranke v tem postopku. Tožena stranka mu tudi pravilno pojasni, da je ustrezna sprememba roka za naknadni obračun carine začela veljati, preden je prejšnji, enoletni rok za naknadni obračun potekel in da zato nima prav, ko trdi, da po poteku enoletnega roka naknadni obračun ni bil več dopusten.
Kadar je pravni temelj za carinjenje določba 389. člena CZ/76, je (po tej določbi) storilec prekrška (pravnomočno spoznan za odgovornega za storitev prekrška), prvi carinski zavezanec za plačilo carinskih dajatev.
CZ člen 3, 3-9a, 4, 4/1-1, 12, 23, 23/3, 32, 45, 144, 144/1-1, 151, 151/1, 154, 154/1-1, 158, 158/12, 161, 161-2. ZDP člen 16, 16/1. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 8, 11. Uredba o višini carinskega dolga, za katerega se ne opravijo naknaden obračun, prisilna izterjava ali postopek za povrnitev preveč plačanega carinskega dolga člen 3.
nezakonito vneseno blago na carinsko območje Slovenije - plačilo carinske dajatve - določitev višine carinskega dolga - preračun tuje valute v domačo - uveljavljanje oprostitve plačila carine - povračilo carinskega dolga
Ker so na računu, ki so ga prvostopnemu organu posredovali italijanski carinski organi, nesporno navedeni tožnikovi podatki, je dokazovanje, katero blago iz računa in v kakšni vrednosti so kupili njegovi sopotniki, na strani tožnika. Tudi za sprostitev blaga v prost promet se zahteva izvedba carinskega postopka (9. a točka 3. člena CZ), ki se v skladu z določbo 2. odstavka 45. člena CZ začne na podlagi vložene carinske deklaracije. Oprostitev plačila carine za uvoženo blago je treba uveljavljati ob uvozu.
carine - posebna uvozna dajatev - začasni izvoz na oplemenitenje - naknadna preveritev deklaracije
Pravica carinskega organa do naknadne preveritve deklaracije po določbi 62. člena CZ ni, kot zmotno meni tožeča stranka, pogojena z njegovo pravico oziroma dolžnostjo naknadnega obračuna carinskega dolga po določbi 154. člena CZ. Predhodno opravljena vsebinska preveritev deklaracije po 52. členu po določbah CZ ne predstavlja ovire, da se ta naknadno preveri še po določbi 62. člena tega zakona.
uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - naknadni obračun carinskega dolga
Dejstvo, da je Urad Republike Slovenije za zdravila švedsko grenčico po svoji klasifikaciji označil kot zdravilo skupine C, ne more vplivati na odločitev v carinskem postopku, v katerem se uporabljajo carinski predpisi.
Carinski organ ima v določbi 23. člena CZ pooblastilo, da v primeru, če zaradi okoliščin uvoza meni, da vrednost blaga ne ustreza določbam o dogovorjeni ceni, predloženega računa o nakupu blaga ne upošteva kot podlago za določitev carinske osnove, ampak to vrednost ugotovi v postopku na podlagi 16. do 19. člena CZ. Pri tem uporaba kataloga ne predstavlja nedopustnega ugotavljanja carinske vrednosti.
CZ člen 154/1-c, 47, 47/1, 154. ZUP člen 257, 257.
obnova postopka - carina
V izpodbijani odločbi navedenih dopisov nemške carinarnice v nemškem jeziku, tako tudi v prevodu ni v upravnih spisih, ki jih je sodišču posredovala tožena stranka. Sodišče torej zaradi pomanjkljivih upravnih spisov ni moglo ugotoviti ali so izpolnjeni zakonski pogoji za sprejem sklepa o obnovi postopka in ali je bila tožeči stranki dana možnost, da se izjavi o zadevi . Če torej zastopnik navzven ne izkaže (v ECL ne navede), da nastopa v imenu druge osebe, torej v vlogi direktnega zastopnika, lahko nastopa le vlogi indirektnega zastopnika. Zato po presoji sodišča ni bilo potrebe tožeče stranke pozvati k predložitvi ustreznega pooblastila, oziroma bi to morala storiti sama, če bi v tej zadevi hotela nastopati kot zastopnik in ne deklarant.