DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01604
ZZZDR člen 56, 56/2.
premoženjska razmerja med zakonci - prevzem obveznosti za tekoče potrebe družine - odgovornost zakoncev za najeto posojilo
Ob upoštevanju vseh okoliščin, v katerih je bilo posojilo dano (zlasti toženčevega slabega premoženjskega stanja in njegovega odhoda na prestajanje daljše zaporne kazni), sta sodišči ugotovili, da so bila sredstva iz posojila porabljena za tekoče potrebe toženčeve družine.
Pri navedenih ugotovitvah se toženka ne more sklicevati na pomanjkanje pasivne legitimacije, saj njena obveznost vrnitve posojila izhaja iz določbe 2. odst. 56. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Družbenik, ki od drugega družbenika odkupi njegov denarni vložek z namenom, da bi preprečil likvidacijo družbe, se zgolj zaradi izjalovljenih pričakovanj o poslovanju družbe ne more sklicevati na prevaro po 65. čl. ZOR.
V pravdi bivša družbenika nastopata kot fizični osebi in ne kot gospodarska subjekta.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - koristi otrok
Ugotovitve obeh sodišč kažejo, da sta sicer oba starša osebnostno primerna za dodelitev otrok, vendar druge okoliščine na materini strani pokažejo, da koristi otrok pretehtajo na tožničino stran. Tako je bilo na nižjih stopnjah ugotovljeno, da tožnica dela le dopoldan, toženec pa v treh izmenah. Ob dejstvu, da gre za otroka v starosti le treh in dveh let, ko otroci zahtevajo veliko nege in pozornosti, je pomembno dejstvo, da se lahko mati z njima ukvarja ves čas, ko nista v vrtcu. Revizijsko sodišče ne more mimo navedb, ki smiselno predlagajo, da se tožencu dodeli vsaj sin. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, v teh okoliščinah ni razloga, da bi otroka ločevali. Za tako rešitev se sodišče odloča v izjemnem primeru, ko otroka ne moreta ostati z enim izmed staršev. Pri konkretni odločitvi gre izključno za interes otrok in ne za "nagrado staršem".
pravica osebe, da prebiva v stanovanju do izvršitve odločbe o odpovedi stanovanjske pravice - najemna pogodba - pravice in obveznosti najemnika stanovanja - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - tožba na izpraznitev stanovanja
Tisti, ki v stanovanju prebiva po pravnomočnosti odločbe o odpovedi stanovanjske pravice, ker mu še niso priskrbljeni najpotrebnejši prostori, ne prebiva v stanovanju nezakonito.
To pa ne pomeni, da ima v stanovanju več pravic, kot bi jih imel, če bi bil najemnik stanovanja. S tem, ko mu je bilo stanovanjsko razmerje odpovedano, je toženec izgubil stanovanjsko pravico. Ker jo je izgubil pred uveljavitvijo SZ, ob njegovi uveljavitvi ni imel več statusa prejšnjega imetnika in s tem v zvezi tudi ne pravice na sklenitev najemne pogodbe po 147. členu SZ. Ostala mu je le pravica bivanja v stanovanju do izvršitve sodne odločbe. Ta pravica pa je omejena najmanj z vsemi tistimi prepovedmi, ki veljajo za najemnika.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mora ob izdaji odločbe o bolniškem staležu upoštevati tudi druge izvide (izdane po odločitvi zdravniške komisije druge stopnje), ne samo tiste, katerim zavarovanec ugovarja.
služnostna pravica - stvarna služnost - stvarna služnost za določen letni čas - utesnitev služnosti
Stvarna služnost je lahko ustanovljena za določen letni čas (2. odstavek 49. člena ZTLR), kar pomeni, da je tudi njena utesnitev lahko časovno omejena.
veljavnost oporoke - pismena oporoka pred pričami - priče pri oporoki - dolžnost pričanja - sposobnost biti oporočna priča
I. Pravno odločilne okoliščine za veljavnost pisne oporoke pred pričami so naslednje:
1. Pisno oporoko mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič, in hkrati izjaviti pred njima, da je to njegova oporoka (1. odstavek 64. člena zakona o dedovanju, ZD).
2. Priči se morata podpisati na sami oporoki (pristavek, da se podpisujeta kot priči, ni pogoj za veljavnost oporoke - 2. odstavek 64. člena ZD).
3. Priči pri pisni oporoki pred pričami morata biti polnoletni, znati morata brati in pisati ter ne sme jima biti odvzeta opravilna sposobnost (1. odstavek 67. člena ZD).
II. Dolžnost trpeti zdravniški pregled ni sestavni del dolžnosti pričanja. Zato sodišče nima pravice uporabiti silo tako, kot v primeru, če priča brez upravičenega razloga noče pričati. Varovanje telesne integritete je pomembnejša dobrina od dolžnosti pričanja. Če pa tega ne sme storiti, tudi ne sme pričo spraviti v položaj, da odkloni pričanje zaradi prisotnosti izvedenca.
davek od dohodkov iz premoženja - oddajanje poslovnih prostorov - kršitev pravil postopka
Če davčni zavezanec predloži dokazila o višini dejanskih stroškov vzdrževanja in upravljanja, se mu priznajo dejanski stroški in enoletna amortizacija za oddane poslovne prostore, zato v načelu ni mogoče izključiti, da sama amortizacija, obračunana v skladu s predpisi, ne more presegati 40% prejete najemnine.
Po določbi 269. člena carinskega zakona se v primeru, kadar znesek carine in drugih uvoznih davščin, ki se zaračunavajo v carinskem postopku, ni plačan v predpisanem roku (v 8 dneh od prejema obračuna po določbi 268. člena carinskega zakona), pa vsak dan zamude zaračunajo predpisane zamudne obresti.
Če se upoštevajo vse ugotovljene težave, ki jih bo imel tožnik v bodočnosti pri šolanju, izbiri in opravljanju poklica ter v vsakdanjem življenju, zahtevana odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 600.000,00 SIT, kot je bila tožniku prisojena tudi na prvi stopnji, ni pretirana. Sodišče druge stopnje je s tem, da je to odškodnino znižalo na 300.000,00 SIT nepravilno uporabilo določbo 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Znižana odškodnina je tudi izven okvira, v katerem se v sodni praksi gibajo odškodnine v primerljivih zadevah. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je prisojeni znesek iz te odškodninske postavke zvišalo na 600.000,00 SIT (1. odst. 395. čl. ZPP).
V postopkih denacionalizacije ni treba sprožiti posebnega predhodnega postopka za ugotovitev državljanstva, če je iz vseh predloženih dokazov možno ugotoviti, kakšno je bilo državljanstvo denacionalizacijskega upravičena ob podržavljanju.
Kadar so prostori v zidanici opremljeni, da je v njih možno kuhati in prenočevati, izpolnjujejo pogoje za odmero davka od premoženja v zvezi s posestjo prostorov za počitek oz. rekreacijo.
Pristojni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha zaradi kazni, izrečenih samostojnemu obrtniku zaradi prekrškov, vendar le, če je ugotovljeno, da so odločbe o izrečenih kaznih za prekrške pravnomočne. Datum prenehanja obratovalnice ne more biti določen pred izvršljivostjo odločbe.
Glede na to, da je bilo o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo že pravnomočno odločeno in to glede nekaterih postavk s celotno ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ni bila mogoča ponovna celovita določitev odškodnine - mogoča je bila le realna uskladitev z vrednostjo denarja tistega dela zahtevka, o katerem je bilo treba zaradi deleža odgovornosti ponovno odločati.
Na podlagi 3. odstavka 93.a člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) se lahko poseže v del odločbe o novi dodelitvi zemljišč, ki se nanaša na drugega komasacijskega udeleženca, samo z odločbo, s katero se spremeni s pritožbo izpodbijana dodelitev zemljišč, ne pa tudi z odločbo, s katero se taka dodelitev odpravi.
parcelacija - oseba s pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču kot stranka v postopku parcelacije sosednje parcele
Tudi pri parcelaciji se glede položaja strank uporablja 49. člen ZUP, zato v postopku parcelacije ni stranka oseba, če se ne posega v njene pravice, pa čeprav ima želje po pridobitvi parcele, ki se parcelira.
ZKZ člen 14, 14/8. ZUN člen 85, 85/1. ZUPla člen 22.
odškodnina za spremembo namembnosti
Če je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi predpisa iz 1. odstavka 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se vprašanje, kdaj je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje, presoja po določbi 22. člena zakona o urbanističnem planiranju.