Ni relevantno, ali bi bili za predlagano poenostavljeno prisiljeno poravnavo pripravljeni glasovati še drugi upniki iz posodobljenega seznama terjatev, saj je bila kvota za sprejem poenostavljene prisilne poravnave že dosežena, poenostavljena prisilna poravnava pa skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, torej tudi za terjatve tistih upnikov iz tega seznama, ki za poenostavljeno prisilno poravnavo niso glasovali.
Z izpodbijanim sklepom je torej dolžnik dosegel pravno varstvo, ki ga je zasledoval skladno z 221.f členom ZFPPIPP vloženo zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. S pritožbo torej zase boljšega izida pritožbenega postopka ne more izposlovati, zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo.
Podatkov o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožena stranka ni predložila niti ni v ničemer zadostila ostalim zahtevam iz prve alineje pozivnega sklepa. Prav tako ni pojasnila, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker torej predloga ni dopolnila v skladu s pozivnim sklepom, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbeni postopek zavrglo.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 39-5.
izvršilni stroški - neplačilo predujma za cenitev - ustavitev izvršbe - ponovni predlog za izvršbo - potrebnost izvršilnih stroškov
Če upnik v prejšnji zadevi I 495/2015 ni plačal predujma in na ta način povzročil ustavitev izvršbe na nepremičnino, na katero je v kratkem obdobju po ustavitvi ponovno predlagal izvršbo, lahko to vpliva na potrebnost novih stroškov, ne na pravnomočno priznane in nepoplačane stroške.
Upnik je moral pred vložitvijo predloga le preveriti ali še drži podatek o že znanem lastništvu nepremičnin dolžnice, glede na to, da je tri mesece po ustavitvi izvršbe na nepremičnino vložil nov predlog na isto nepremičnino. Šlo je zgolj za vpogled v javno elektronsko vodeno zemljiško knjigo, lastništvo nepremičnine po uradni dolžnosti ponovno preizkusi sodišče pred dovolitvijo izvršbe v skladu s prvim odstavkom 168. člena ZIZ. Za pribavo izpiska je potrebno najprej zaprosilo pristojnemu organu, ki vodi evidence in izda uradni izpisek. Tega upnik ni izkazal niti ni bil potreben.
dokazna moč vročilnice - javna listina - osebno vročanje - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Vročilnica, ki je javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki tožena stranka ni prejela ter da ji na pošti pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP, da ji je bila sodba vročena 29. 12. 2017, ni izpodbila.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba prsta - sporna višina nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - soodgovornost oškodovanca
Sodišče je opazno spremembo prsta (končni členek je spremenjen, nekoliko zožen, manjka normalni noht) objektivno opredelilo kot skaženost. Ugotovilo pa je tudi tožnikov subjektivni odnos do spremenjenega izgleda prsta, in sicer kot tožnikove občutke neprijetnosti ob vprašanjih tretjih, zakrivanja prsta z rokavicami, skrivanje roke v žepu.
spremenjene okoliščine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Sodišče prve stopnje pravilno po izpeljanem dokaznem postopku ni ugotovilo spremenjenih okoliščin. Trditev tožnice, da se njene premoženjske razmere niso izboljšale na odločitev v tej pravdni zadevi ne more vplivati, pravno relevantno bi bilo le, če bi se premoženjske razmere tožnice poslabšale.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - pobotni ugovor - meje pritožbenega preizkusa
Tožena stranka je tožbeni zahtevek prerekala v celoti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek delno utemeljen. Hkrati se je tožena stranka branila tudi s pobotnim ugovorom. Pobotna terjatev je zapadla pred vložitvijo tožbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pobotna terjatev obstoji in po pobotanju tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob takem izidu pravdnega postopka bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških taka, da bi tožeča stranka krila vse stroške tožene stranke, saj je s tožbenim zahtevkom propadla.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - vročanje pisanj - osebna vročitev - odgovor na tožbo - vročanje odgovora na tožbo - zagotavljanje načela kontradiktornosti - pripravljalna vloga - odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke
Sodišče prve stopnje bi moralo pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda tega roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih o osebni vročitvi.
V skladu s prvim odstavkom 963. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V posledici tega toženec nima ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in oškodovancem. Gre za subrogacijo, na podlagi katere zavarovalnica uveljavlja regresni zahtevek, to je zahtevek, ki bi ga oškodovanec imel proti povzročitelju škode. Povzročitelj škode ima na razpolago samo ugovore, ki se nanašajo na njegovo odškodninsko obveznost.
ZKP člen 169, 169/7, 181, 371, 371/1, 371/1-11, 466, 467.
zahteva za preiskavo - načelo učinkovitosti - načelo smotrnosti - načelo ekonomičnosti - ustavitev kazenskega postopka - mladoletni storilec - razlogi sklepa - utemeljen sum
Izpodbijani sklep ne vsebuje presoje, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali ne. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v nasprotju z načelom smotrnosti in učinkovitosti kazenskega postopka, če bi R Slovenija izvedla pregon zoper obdolženca, pri čemer sodišče prve stopnje spregleda, da je obdolženi polnoletnik. Zakon o kazenskem postopku dopušča ustavitev kazenskega postopka iz razloga smotrnosti zgolj pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj (določbi 466. in 467. člena ZKP).
Po določbi sedmega odstavka 169. člena ZKP zahteva preiskovalni sodnik, ki se ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, naj o tem odloči senat. Preiskovalni sodnik praviloma zahteva odločitev zunajobravnavnega senata po zaslišanju osumljenca, vendar pa slednje ni pogoj za postopanje preiskovalnega sodnika po sedmem odstavku 169. člena ZKP, saj če je zahteva za preiskavo očitno neutemeljena, bi bilo nesmiselno v zvezi z zahtevo zasliševati tudi obdolženca.
ZIZ člen 13, 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2, 57. ZArbit člen 42, 42/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 3, 4, 4/1-a.
tuja arbitraža - priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - izvršitev odločbe - pogoji za dovolitev izvršbe - potrdilo o izvršljivosti - odgovor na ugovor - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - enako varstvo pravic
Pravna podlaga za izvrševanje tujih arbitražnih odločb ni ZIZ, temveč ZArbit in Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Konvencija). Slednja določa, da vsaka pogodbenica prizna veljavnost arbitražne odločbe in odobri njeno izvršitev po pravilih postopka, ki veljajo na ozemlju, na katerem se sklicuje na odločbo, pod pogoji, ki so določeni v naslednjih členih. Za izvršitev tuje arbitražne odločbe je torej treba uporabiti ZIZ, pogoj za priznanje in izvrševanje pa je določen v Konvenciji, in sicer mora stranka poleg zahteve za izvršitev priložiti overjen izvirnik odločbe ali njegov prepis, ki izpolnjuje vse pogoje, potrebne za njegovo istovetnost. ZArbit je izključil dolžnost, da stranka za samo priznanje odločbe priloži tudi izvirnik ali overjen prepis arbitražnega sporazuma, zato je slednji toliko manj potreben oziroma predložitev le-tega ni pogoj za izvršitev arbitražne odločbe. Nikakor pa zakon in Konvencija za izvršitev tuje arbitražne določbe ne zahtevata, da upnik pridobi oziroma priloži potrdilo o izvršljivosti tuje arbitražne odločbe.
Odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi je odraz pravice do enakega varstva pravic na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora. Ti pogoji so izpolnjeni praviloma le v enostavnih izvršilnih zadevah.
ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah
Dolžnik ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, zato s pritožbo niti ugovornih razlogov iz zgoraj navedene določbe 66. člena ZFPPIPP ne more uveljavljati. Sodišče v stečajnem postopku ne ugotavlja obstoja prerekane terjatve, tako da bi se vsebinsko spuščalo v samo terjatev.
Upravitelj samostojno presoja utemeljenost oziroma obstoj prijavljenih terjatev in ločitvenih pravic, morebitne dolžnikove navedbe o terjatvah so mu sicer lahko v pomoč, ni pa jim dolžan slediti, temveč se mora sam odločiti, kaj je pravilno.
Ob vestnem in strokovnem delu na vpisniku bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da vloga predstavlja dopolnitev tožbe v predmetni pravdi, ne pa nove tožbe. Iz tega sledi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožeča stranka tožbe ni pravočasno dopolnila in v posledici te ugotovitve izdalo izpodbijani sklep.
popravni sklep - sodba s skrajšano obrazložitvijo - poprava napak v izreku sodbe - pobotni ugovor
Po določbi 328. člena ZPP lahko sodnik kadarkoli popravi očitne pisne pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da do poprave očitne napake ne bi smelo priti, ker je tako odločitev (kot je bila pred popravo sodbe) sodišče sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo.
Tožena stranka je v okviru svoje dejavnosti in po naročilu tretjega, občine, odstranila poškodovane panoje. Tožena stranka je kot javna služba ravnala po izrecnem navodilu lastnika, od tega dejanja lastne koristi v smislu pridobitve posesti ni imela oz ni štela, da ravna v svojo korist, poleg tega se ji nalaga z dajatvenim delom vzpostavitev v prejšnje stanje, čeprav je stanje spremenjeno, betonskih nosilcev več ni, renovacijo parkirišča je opravil tretji izvajalec, ki je ob delih betonske temelje odstranil, kar pomeni da tožena stranka niti ne more vzpostaviti prejšnjega stanja na tujem, sedaj v naravi spremenjenem zemljišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020367
KZ-1 člen 74, 257, 261. ZKP člen 285č.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - jemanje podkupnine - priznanje krivde - narok za izrek kazenske sankcije - odvzem protipravne premoženjske koristi - izvajanje dokazov - obrazložitev sodne odločbe
Sodišče prve stopnje višine premoženjske koristi in prejemnika le-te na naroku za izrek kazenske sankcije ni ugotavljalo, saj glede slednjega ni izvedlo nobenega dokaza. V razlogih sodbe je navedlo, da je obtoženec premoženjsko korist v znesku 7.812,00 EUR pridobil protipravno, saj mu ta po zakonu ni pripadala, zaradi česar mu jo je tudi odvzelo, zavrnilo pa je zatrjevanje obrambe, da naj bi ta znesek ustrezal kupnini, prejeti od prodaje knjige. Pri tem pa iz obrazložitve ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje celoten znesek protipravne premoženjske koristi odvzelo obtožencu kljub temu, da je bil znesek 7.812,00 EUR nakazan družbi X. d.o.o., katere eden od obeh družbenikov je bil obtoženec. Gre za odločilno okoliščino, kdo je protipravno premoženjsko korist prejel - torej obtoženec ali družba X. d.o.o. (glede na ločenost premoženja obtoženca in gospodarske družbe, katere družbenik je obtoženec) in tudi koliko je le-ta znašala. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev bi sodišče prve stopnje šele lahko odločilo, komu, v kakšnem obsegu in na kakšen način je potrebno protipravno premoženjsko korist tudi vzeti glede na to, da ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, izhaja iz načela, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Sodbo je treba stranki vročiti po pravilih o osebni vročitvi (prvi odstavek 142. člena ZPP). Če ta ni mogoča, se opravi po določilih o nadomestni vročitvi skladno z določiloma tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP. Iz določila četrtega odstavka 142. člena ZPP izhaja, da se v primeru vročitve sodne pošiljke po postopku za nadomestno vročanje šteje, da je bila vročitev opravljena dne, ko naslovnik dvigne pisanje. Če ga ne dvigne v 15 dneh, pa po poteku tega roka.
Vročilnica, ki je javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki tožena stranka ni prejela ter da ji na pošti pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP, da ji je bila sodba vročena 29. 12. 2017, ni izpodbila.
spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP) je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.
ZPP člen 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 347/5.
glavna obravnava v pritožbenem postopku - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - umik tožbe v pritožbenem postopku - pritožbena obravnava - umik tožbe
Senat višjega sodišča je pri obravnavanju pritožbe ugotovil, da je mogoče bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato vlogo tožeče stranke z dne 9. 12. 2015 ponovno vročalo toženi stranki in jo pozvalo, da se o njej izjasni, kar je le-ta tudi storila. Na vlogo tožene stranke z dne 2. 11. 2017 je svoje naziranje podala še tožeča stranka.
Umik tožbe je mogoč le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče moralo odločati o celotnem zahtevku.