ZDR-1 člen 4, 17, 17/4, 18, 22, 22/1, 200, 200/2, 200/3.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.. ZS člen 113a.
obstoj delovnega razmerja - novinar - sodno varstvo - izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - izobrazbeni pogoj
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena kljub neizpolnjevanju v splošnem aktu delodajalca določenih pogojev za opravljanje dela (enako velja glede faktičnega delovnega razmerja) zgolj zato ni možno šteti za nično, temveč kljub temu velja.
Tožnici na podlagi odpovedi civilnopravne pogodbe ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje, ki se domneva na podlagi 18. člena ZDR-1. Tožnici v delovnem sporu ni bilo treba zahtevati razveljavitve odpovedi avtorske pogodbe, temveč je povsem zadoščalo, da je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja in ugotovitev, da ji je spornega dne delovno razmerje nezakonito prenehalo.
ZDR člen 130.. ZDR-1 člen 130.. ZPSDP člen 8.. ZUJF člen 168.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2, 2/4.
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Določbo četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja prebivališča do delovnega mesta, se tolmači na način, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen oziroma dovoljen.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3, 148, 163, 163/3, 182.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - zdravstveni pregled
Tožnik je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja že s samo neudeležbo na zdravniškem pregledu, saj za svojo odsotnost ni navedel takih razlogov, ki bi izključili njegovo krivdo.
Tožnik ni imel odobrenega dopusta niti ni bil v bolniškem staležu, zato je izostal neupravičeno, zaradi česar je utemeljeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za ugotovitev, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela.
ZPP člen 73, 73/4, 247, 247/4, 339, 339/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-2, 48/1-3, 49, 49/1, 49/1-1.
izvedenina - izvedensko mnenje - predlog za izločitev izvedenca
Sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke za izločitev izvedenca ni odločilo, čeprav bi skladno s 4. odstavkom 247. člena ZPP o tem predlogu moralo odločiti, saj takšno ravnanje sodišča lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom 247. člena in 4. odstavkom 73. člena ZPP, ki sicer ureja postopek pred izdajo sklepa o izločitvi sodnika, in se smiselno uporablja tudi za izločitev izvedencev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020466
KZ člen 96. ZKP člen 387. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 132, 132/3, 244, 244/2, 382, 382/2, 386, 398, 408. ZIZ člen 79, 101, 102.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost razpolaganja s premoženjem - odprava začasnega zavarovanja - privilegij pridruženja
V stečajno maso stečajnega dolžnika sodi vse njegovo premoženje neodvisno od tega ali je pridobljeno legalno ali ne. Nepremičnini, na katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje, sta postali del stečajne mase dolžnika, zato ni obstajala nevarnost, ki je eden od pogojev za podaljševanje predmetnega ukrepa, da bi dolžnik z njima razpolagal na način, da bi ju prodal oziroma odtujil.
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero obdolženec utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je bistveno bolj obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - neskladje zakona z ustavo - prepoved retroaktivnosti
Izpodbijana sklepa temeljita na zmotnem stališču glede dopustnosti retroaktivne uporabe ZOPNI; sodišče prve stopnje posledično ni ugotavljajo odločilnih dejstev, in sicer kdaj je bilo kaznivo dejanje izvršeno oziroma premoženje (v obravnavanem primeru nepremičnine) pridobljeno. Po razveljavitvi prvega odstavka 57. člena ZOPNI se ta zakon tudi glede ukrepov za začasno zavarovanje premoženja ne more uporabljati za pravne položaje, ko je bilo kaznivo dejanje izvršeno oziroma premoženje pridobljeno pred uveljavitvijo ZOPNI.
aktivna procesna legitimacija - samostojni podjetnik posameznik - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - identično dejansko stanje - predhodno vprašanje - kazenski postopek - odškodninska odgovornost delavca - ekonomičnost postopka - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti
Dokler traja prekinitev postopka, sodišče prve stopnje ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, zato v času prekinitve postopka tudi ne more odločati o ugovoru toženca glede stvarne (ne)pristojnosti.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 95, 95/4. ZST-1C člen 26. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za popolno oprostitev
Ker je oškodovanka kot tožilka predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vložila pred začetkom uporabe novele ZST-1C, se v postopku odločanja o tem predlogu uporabljajo določbe ZST-1 pred novelo. Ta pa je za celotno taksno oprostitev določal drugačne kriterije.
izvensodna poravnava - ničnost poravnave - plačilo davkov in prispevkov
Delodajalec kot plačnik je davke in prispevke dolžan prenesti v državni proračun oziroma v proračun samoupravnih lokalnih skupnosti ali pristojnim zavodom, kot je predpisano z zakoni. Za drugačen način plačila davkov in prispevkov se delavec in delodajalec ne moreta in ne smeta dogovoriti. Zato je v celoti pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki glede plačevanja davkov in prispevkov ne moreta prosto razpolagati.
Ker sta stranki v sklenjeni izvensodni poravnavi zapisali, da se znesek iz naslova davkov in prispevkov plača tožencu oziroma njegovemu odvetniku, je takšna poravnava skladno s prvim odstavkom 86. člena OZ nična, saj nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00015406
ZD člen 141. ZZZDR člen 12. ZPP člen 184, 184/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 405, 406.
dediščinska tožba - izročitev dela zapuščine - dedna pravica - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodbe - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi - ponovna obravnava - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nerazumljiv izrek - solidarnost na upniški strani - deljiva denarna terjatev - uveljavljanje več enakih zahtevkov v isti pravdi - isti zahtevek - solidarno (nerazdelno) plačilo - razdelna obveznost - poštenost dediča - zadostna skrbnost - ugovor zastaranja - zastaralni rok za dediščinsko tožbo - pomanjkljiva presoja in ocena navedb
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe. Sklicevanje na razloge druge sodbe, ki je bila izdana v isti pravdni zadevi, vendar je bila razveljavljena, zahtevi po obrazloženosti ne zadosti. S tem, ko je bila sodba razveljavljena, del njene obrazložitve namreč ni mogel postati pravnomočen, čeprav se je pritožbeno sodišče z njim strinjalo in to v svojem sklepu obrazložilo.
Tožniki s primarnim in podrejenim zahtevkom uveljavljajo isti zahtevek. Tega ne spremeni dejstvo, da so s primarnim zahtevkom uveljavljali solidarno plačilo vtoževane terjatve, saj je zahtevek za razdelno plačilo vključen v zahtevek za nerazdelno plačilo iste terjatve. Če tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavlja isti zahtevek kot s podrejenim, gre za navidezno podrejeno kumulacijo. Slednjo sodišče reši tako, da več zahtevkov obravnava kot en zahtevek in odloči o najvišje postavljenem zahtevku, ne glede na to, ali je takšnega tožnik oblikoval v okviru podrejenega ali primarnega zahtevka.
Sodišče prve stopnje mora celovito oceniti navedbe in dokaze strank glede toženkine poštenosti. Izhodišče za to presojo ne bo, ali je toženka vedela za dedno pravico tožnikov, temveč, ali je vedela oziroma morala in mogla vedeti, da ni edina dedinja zapustnika.
Obseg dajatvenega zahtevka, vključno z obveznostjo plačila zakonskih zamudnih obresti, je tudi pri dediščinski tožbi odvisen od tega, ali je bil dedič dobroveren ali nedobroveren posestnik zapuščine.
Zastaralni rok po 141. členu ZD začne teči šele tedaj, ko je prišlo do konflikta pravnih položajev pravega in deklariranega dediča; zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe ne more preteči, dokler zapuščinski postopek ni končan; uveljavljanje pravice v zapuščinskem postopku pretrga tek zastaralnega roka iz 141. člena ZD.
ZKP člen 25, 25/6, 352, 352/1, 352/1-3, 352/2, 402, 402/5.
zavrženje obtožnega akta - funkcionalna pristojnost sodišča - preizkus pravilnosti prvostopne odločbe po uradni dolžnosti
Sodeči senat, ki je izdal izpodbijani sklep, za sprejem te odločitve ni bil funkcionalno pristojen. Po določbah 352. člena ZKP lahko namreč sodeči senat zavrže obtožnico le med glavno obravnavo oziroma po njej. Iz podatkov kazenskega spisa, kot tudi razlogov izpodbijanega sklepa, pa izhaja, da se glavna obravnava zoper obdolženki še sploh ni začela. V taki procesni situaciji zato sodeči senat (še) ni imel zakonske podlage za sprejem odločitve o zavrženju obtožnice na podlagi citiranih določb ZKP.
Sodišče prve stopnje je v skladu s predlogom tožeče stranke izdalo sklep proti (sedaj že izbrisani) toženi stranki in hkrati tudi navedlo, katera je njena pravna naslednica. Navedlo je torej njeno univerzalno pravno naslednico na podlagi že omenjene pripojitvene pogodbe, čemur tožeča stranka v pritožbi sploh ne nasprotuje. Tožeča stranka bo veljavno izpolnila svojo stroškovno obveznost, ko jo bo poravnala univerzalni pravni naslednici tožene stranke.
Nekonkretizirano, pavšalno prerekanje dejstev, zatrjevanih s strani nasprotne stranke, ki je zadostila svojemu trditvenemu bremenu, predstavlja molče priznano dejstvo.
Oškodovancu pripada odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.
Pri oceni izgubljenega dobička gre za korist, ki bi jo upnik pridobil, ko ne bi bilo dolžnikovega škodnega dejanja. Določitev njegove višine izhaja iz izračunanja koristi, ki bi jih upnik imel, ko bi se dogodki normalno razvijali na temelju utemeljenih in razumnih pričakovanj, če bi bila obveznost izpolnjena.
Ker toženka višini zatrjevanega izgubljenega dobička ni ugovarjala in ker je bilo tožnikovo utemeljeno pogodbeno pričakovanje s toženkino kršitvijo pogodbe izjalovljeno, je zahtevek za plačilo dobička utemeljen.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - ureditev stikov - določitev preživnine - otrokova korist - izvedensko mnenje - mnenje otroka - preživninske obveznosti staršev do otrok - sposobnosti preživninskega zavezanca - časovne meje pravnomočnosti - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Deklica je bila s sodno poravnavo zaupana v skupno starševstvo, ki zaradi napetosti in sovražnega odnosa med staršema deklici ni več v korist.
Obe izvedenki sta ugotovili, da so lastnosti obeh staršev take, da imata oba ustrezne starševske kapacitete in nobeden od njiju zaradi svojih osebnih lastnosti kot roditelj ni neprimeren. Vendar sta menili obe izvedenki, da bi bilo bolje, če bi imela deklica v prihodnje domicil pri materi, z očetom pa bi imela natančno določene stike. Dodelitev deklice materi bi po mnenju izvedenke B. na deklico pozitivno vplivala v smislu večje psihološke stabilnosti in razbremenitve, dodelitev očetu pa bi bila zanjo čustvena obremenitev, še večja depresivnost oziroma dodatna čustvena nestabilizacija. Pomembno je tudi, da je deklica izrazila svojo željo in bi predodelitev očetu pomenilo, da se dekličine želje ne upošteva in da njeno mnenje ni vredno. Sodišče je pri dokaznem ocenjevanju izvedenskega mnenja kot bistveno upoštevalo tudi, da je izvedenka ugotovilo, da deklica materi zaupa o svojih čustvih in občutkih in stiskah, očetu pa se tega ne upa storiti. Poleg tega se A. v očetovi družini ne počuti sprejeto in se ne počuti kot del družine, je pa izvedenka izrazila optimizem, da bi se to lahko popravilo z rednim izvajanjem stikov. Na podlagi navedenega je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je v A. največjo korist, da se zaupa v varstvo in vzgojo materi.
Prvostopenjsko sodišče je lahko (pri odločanju o preživnini) upoštevalo le tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave na prvi stopnji (časovne meje pravnomočnosti), zato bodočega dejstva (dekličin začetek obiskovanja vrtca) sodišče ni moglo upoštevati.
Po določilu 413. člena ZPP lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče se zato ni spuščalo v presojo o tem, s kakšnim delom zahtevka je uspela katera od pravdnih strank. Sprememba sporazuma o dodelitvi deklice v skupno starševstvo je bila v interesu obeh pravdnih strank, predvsem pa v korist deklice. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 72. ZNP člen 128. ZZK-1 člen 15.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - formalni obstoj zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek - solastnina - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi
Višji zaslužki iz delovnega razmerja na značaj premoženja kot skupnega ne vplivajo, vplivali bi lahko zgolj na delež posameznega zakonca na tem premoženju.
Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
Ugotovitveni zahtevek, kot ga je postavil tožnik (da se ugotovi, da je imel tožnik posest in da ga je toženec na v zahtevku opredeljen način v tej posesti motil), je v motenjskem sporu po mnenju teorije in (novejše) sodne prakse nepotreben, ob upoštevanju 181. člena ZPP pa celo nedovoljen. Pred odločitvijo o zahtevku je sicer potrebno ugotoviti, ali je prišlo do odvzema ali motenja posesti, vendar pa te dejanske ugotovitve sodijo v obrazložitev in ne v izrek.
Tožnik za zahtevek kot ga je postavil (z njim zahteva le odstranitev enega od betonskih zidov z ograjo), nima pravnega interesa. S tako postavljenim zahtevkom namreč tožnik želenega pravnega varstva ne bo dosegel. Vožnje po sporni poti, tudi če bi toženec betonski zid, ki stoji na meji, odstranil ter odstranil tudi navoženo zemljo in teren utrdil, ne bi bile mogoče, saj bi jih preprečeval drugi (na pot) postavljen betonski zid. Tožnik zato z dajatvenim tožbenim zahtevkom, kot ga uveljavlja v tem sporu, ne more uspeti.
ZKP člen 285e. ZNPPol člen 112, 112/3, 123, 123/2, 123/2-9, 124, 124/1, 124/1-9, 128. Pravilnik o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (2013) člen 1, 1/2, 3, 3/1.
izločitev dokazov - zbirka osebnih podatkov - zbiranje osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - evidence policije - evidenca dogodkov - klic na operativno komunikacijski center (OKC) - telefonska številka
Sodišče prve stopnje v postopku ni raziskalo, v kakšne vrste zbirko podatkov je vpogledala policija z namenom pridobitve podatka o uporabniku telefonske številke in torej ni razčistilo, ali je šlo s strani policije dejansko za vpogled v "Evidenco dogodkov" iz 9. točke drugega odstavka 123. člena ZNPPol, ki je policijska evidenca in v kateri se zaradi opravljanja policijskih nalog lahko obdelujejo osebni podatki obtoženke, ali pa je šlo za vpogled v mrežno računalniško aplikacijo policije, v kateri se ob sprejemu klicev na interventno številko 113 beležijo relevantne informacije glede interventnega dogodka ter se podatki lahko obdelujejo le v obsegu in za namen iz tretjega odstavka 112. člena ZNPPol.