ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - litispendenca - reparacija - nadomestilo plače - zaposlitev pri drugem delodajalcu - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka tožnice ni dolžna (niti je ne more) prijaviti v zavarovanje za sporno obdobje, to je do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, niti ji za ta čas ni dolžna priznati pravic in prejemkov iz delovnega razmerja, saj za čas, ko je prijavljena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, tožnica ne more zahtevati prijave v zavarovanje in priznanja pravic iz delovnega razmerja še od tožene stranke.
Tožnik je na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009, sklenjene s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, obvezno zavarovan iz naslova delovnega razmerja za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden. Sočasno je vse od 19. 10. 2009 dalje vpisan v register kot družbenik in poslovodja družbe, vendar za razliko do polnega zavarovalnega časa ni vključen v obvezno zavarovanje. Zato je bila z izpodbijanima odločbama za tožnika zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca iz naslova dužbeništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015030
KZ-1 člen 31, 253, 253/1. ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1.
overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - spravljanje v zmoto - pravni laik - podjetnik - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
V kolikor je sodišče sledilo zagovoru obdolženca glede pravne nevednosti oziroma zmote, bi slednjo moralo obravnavati skladno z določbami 31. člena KZ-1. V tem smislu bi moralo raziskati in v sodbi obrazložiti, ali je bila zatrjevana zmota neizogibna in tako opravičljiva oziroma izogibna in tako neopravičljiva.
finančni leasing - odstop od pogodbe o leasingu - vrnitveni zahtevek
Finančni lizing je specifičen pravni posel, ki ga ni mogoče uvrstiti med klasične tipe pogodb. Pri tem poslu gre za kompleksni, atipični pogodbeni odnos, ki ga opredeljujejo predvsem specifične pogodbene klavzule. Ključnega pomena pa je, da so pri finančnem lizingu izraženi drugačni interesi: dajalca izpostavlja interes financiranja, jemalca pa interes uporabe. Finančnega lizinga ni mogoče enačiti z najemom, kot je to pravilno in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje. Pojem najem običajno označuje transakcijo, pri kateri lastnik pogodbeno prepusti posest na svojem premoženju drugi osebi, za določeno najemno obdobje, ki je krajše od življenjske dobe premoženja, v zameno za določena periodična denarna plačila. Po koncu obdobja se premoženje vrne k lastniku, pri čemer najemnik med najemnim obdobjem nima lastniških interesov glede premoženja najema. Toda pojem najema se uporablja tudi v smislu transakcij, katerih ključna funkcija je financiranje nakupa premoženja. Končni cilj te transakcije je, da lastnik premoženja pridobi povrnjeno naložbo v premoženje, skupaj z obrestmi, medtem ko ima oseba, ki dobi posest na predmetu, pravice in obveznosti, ki so v praksi vzporedne z lastnikovimi. Zaradi tega je transakcija po imenu finančni lizing pravzaprav zavarovan finančni mehanizem in ne dejanski najem. Iz tega razloga je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni šlo za pravni posel najema in zato uporaba določb Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) ne pride v poštev.
URS člen 155. ZP-1 člen 8, 156, 156-4. KZ-1 člen 31. ZJN-3 člen 46, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZJNVETPS člen 3, 3/5, 3/5-1, 5, 5/3, 35.
javna naročila - oddaja javnega naročila - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave - podpis pogodbe - pravna zmota - izjema - dolžnost naročnika - naročnik po zakonu o javnih naročilih
Postopek s pogajanji brez predhodne objave je izjema in jo je treba restriktivno razlagati in zanjo morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji.
V obravnavanem primeru v času storitve očitanega prekrška niso bili izpolnjeni kriteriji pravne zmote, ker je v času od februarja 2013 dalje bilo jasno, da je obdolžena pravna oseba naročnik po ZJNVETPS in da so jo določbe glede statusa naročnika zavezovale.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - vložitev izrednega pravnega sredstva po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Tožena stranka, ki je sama vložila izredno pravno sredstvo, ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo izredno pravno sredstvo (revizijo) kot nedovoljeno.
Prostovoljna izjava policiji, ki ni dana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je sicer dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih dokazov, vendar le, kadar sum še ni skoncentriran na osebo, ki izjavo podaja.
neizpolnjevanje delovnih nalog - delo v splošno korist - napotitev na specialistični pregled
Po oceni sodišča druge stopnje je zatrjevano dejstvo obsojenkinega kontinuiranega zdravljenja, potrjeno z medicinsko dokumentacijo, priloženo pritožbi, bistvena in odločilna okoliščina za presojo vzroka neizpolnjevanja nalog oziroma opravljanja dela v splošno korist.
Pri tem pa po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče prezreti, da sodišče prve stopnje po posredovanem dopisu z dne 1. 8. 2017, ki je bil obsojenki vročen dne 5. 8. 2017, v nadaljevanju, pred sprejemom izpodbijane odločitve, obsojenke ni več pozivalo k nobenemu odgovoru ali predložitvi dodatne medicinske dokumentacije, kljub znanemu dejstvu njene napotitve na specialistični pregled z napotnico z dne 11. 7. 2017. Pred sprejemom odločitve bi zato sodišče prve stopnje moralo obsojenki vročiti oba prejeta odgovora CSD z dne 20. 11. 2017 in 19. 4. 2018 ter jo pozvati k odgovoru. Na ta način bi bila zagotovljena tudi potrebna kontradiktornost tega postopka.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 95, 95/4. ZST-1C člen 26. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za popolno oprostitev
Ker je oškodovanka kot tožilka predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vložila pred začetkom uporabe novele ZST-1C, se v postopku odločanja o tem predlogu uporabljajo določbe ZST-1 pred novelo. Ta pa je za celotno taksno oprostitev določal drugačne kriterije.
izvensodna poravnava - ničnost poravnave - plačilo davkov in prispevkov
Delodajalec kot plačnik je davke in prispevke dolžan prenesti v državni proračun oziroma v proračun samoupravnih lokalnih skupnosti ali pristojnim zavodom, kot je predpisano z zakoni. Za drugačen način plačila davkov in prispevkov se delavec in delodajalec ne moreta in ne smeta dogovoriti. Zato je v celoti pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki glede plačevanja davkov in prispevkov ne moreta prosto razpolagati.
Ker sta stranki v sklenjeni izvensodni poravnavi zapisali, da se znesek iz naslova davkov in prispevkov plača tožencu oziroma njegovemu odvetniku, je takšna poravnava skladno s prvim odstavkom 86. člena OZ nična, saj nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - formalno obstoječa zakonska zveza - družbena pogodba (societas)
Prej sklenjena in obstoječa zakonska zveza je zakonska ovira za sklenitev nove zakonske zveze, torej tudi za nastanek pravno priznane zunajzakonske skupnosti. Nove zakonske zveze ni dovoljeno skleniti, dokler prejšnja zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena (20. člen ZZZDR). Zakonska zveza, sklenjena v nasprotju z 20. členom ZZZDR, je neveljavna (32. člen ZZZDR). Dejstvo, da je bila toženka v času, ko naj bi s tožnikom živela v skupnosti, poročena, je torej pravno relevantno. Glede na določila 20. in 51. člena ZZZDR pravdni stranki, v primeru obstoja zakonskega zadržka za veljavno sklenitev zakonske zveze, ne moreta pridobivati skupnega premoženja. Takšna odločitev bi bila v nasprotju s kogentnimi določbami ZZZDR, ki urejajo predpostavke instituta skupnega premoženja, in kot taka materialnopravno napačna.
ZZZDR člen 123, 129, 132. ZPP člen 159, 159/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 3.
preživninska obveznost staršev - višina preživnine za mladoletnega otroka - ponovno odločanje - spremenjene okoliščine - pridobitne zmožnosti zavezanca - potrebe upravičenca do preživnine - otroški dodatek - stroški postopka - sodna poravnava
Spremembe na strani preživninskega zavezanca ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezanca, bodisi na povečane ali zmanjšane potrebe na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca. Sklepanje na spremenjenost je mogoča le na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v prejšnji odločbi, s katero je bila preživnina določena, spremenjena oziroma dogovorjena. Pozneje spremenjene okoliščine so torej nujni pogoj, da sodišče znova pretrese razmerje med odločilnimi dejavniki za določitev preživninskega zneska, kar pa ne pomeni, da imajo spremenjene okoliščine vselej za posledico ugoditev tožbenemu zahtevku.
Otroški dodatek je namenjen otroku in ne znižanju preživninske obveznosti preživninskega zavezanca. Je oblika denarne socialne pomoči, s katero se zadovoljujejo tiste potrebe mladoletnega otroka, ki jih roditelja zaradi skromnejših finančnih zmožnosti ne moreta zadovoljiti.
Preživljanje mladoletnega otroka je primarna dolžnost staršev, zato je pravno nepomembno kakšne dohodke ima partner preživninske zavezanke.
zapuščina - obseg zapuščine - spor glede obsega zapuščine - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - domneva skupnega premoženja - manj verjetna pravica dediča
Domneva se, da denarna sredstva na računu pripadajo imetniku računa. Domneva je izpodbojna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016029
ZIZ člen 1, 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 26, 26/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71, 71/1, 71/1-5. OZ člen 86, 111, 111/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14. ZN člen 4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - dokazovanje zapadlosti terjatve - odpoklicno upravičenje - konkretizacija zahtevka - narok v izvršilnem postopku - ničnost - kredit v CHF - načelo formalne legalitete - nepošteni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov - odlog izvršbe
Notarski zapis je neposredno izvršljiv in predstavlja izvršilni naslov, saj je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo, terjatev pa je tudi zapadla.
Ureditev poenostavljenega izkazovanja zapadlosti v 20.a členu ZIZ je specialnejša v nasprotju s 26. členom ZIZ, ki se nanaša na splošna pravila izkazovanja zapadlosti pogojne terjatve, zato v primeru izkazovanja zapadlosti terjatve po notarskem zapisu, ki je ločeno in posebej urejena v 20.a členu ZIZ, zahteve iz 26. člena ZIZ ne pridejo v poštev.
Določilo notarskega zapisa, da upnik v primeru zamude s plačili lahko „odstopi od pogodbe“, je le posledica nedoslednega izražanja, saj uresničitev odpoklicnega upravičenja ne povzroči razveze pogodbe, temveč povzroči samo predčasno dospelost preostalih obrokov kredita. „Odstop od pogodbe“ je v konkretnem primeru po svojem pravem namenu torej le prenehanje možnosti kreditojemalca, da svojo obveznost plačuje obročno, temveč mora zaradi neizpolnjevanja rednih obveznosti upniku terjatev poravnati takoj v celotnem še neplačanem znesku – terjatev torej zapade v plačilo takoj.
Upnik je že v predlogu za izvršbo natančno pojasnil višino terjatve po vsaki od kreditnih pogodb, ki jo je tudi specificiral po posameznih postavkah (glavnica, redne obresti, zakonite zamudne obresti in stroški) ter pojasnil tečaj, po katerem je terjatev pretvoril iz CHF v EUR. V odgovoru na ugovor pa je upnik priložil še izpise in razknjižbo vplačil, obračune nezapadle glavnice, obračune obresti ter izpis obračunov stroškov, iz katerih so razvidni časovno sosledje zapadanja obrokov in stroškov v plačilo, način poračunavanja prejetih plačil, način izračuna obresti ter obrestna mera. Z opisano ustrezno razčlenjenostjo, strukturiranostjo in identifikacijo terjatve je bilo dolžniku omogočeno, da se s terjatvijo seznani in jo ustrezno preizkusi, s tem pa je bilo breme obrazloženega nasprotovanja višini terjatve prevaljeno nanj.
V izvršilnem postopku narok ni obligatoren, temveč ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. V konkretnem primeru zakon naroka ne predpisuje, ravno tako pa ob dejstvu, da ga je dolžnik predlagal le za izvedbo dokazov v zvezi z navedbami, ki niso pravno odločilne, ni mogoče zaključiti, da bi bil smotrn za odločitev v zadevi.
Ničnosti v izvršilnem postopku ni mogoče uveljavljati oziroma ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete ali vezanosti na izvršilni naslov izvršilno sodišče ne sme posegati v izvršilni naslov in presojati njegove materialnopravne pravilnosti, temveč je njegova naloga le, da ga izvrši tako, kot se ta glasi.
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Razpolaganje s pravovarstvenim zahtevkom sicer ni dovoljeno, če to nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom, pri čemer predhoden preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi in moralo pri sklepanju pravnih poslov v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravi že notar kot oseba javnega zaupanja, vešča pravne stroke. Vendar pa ko je enkrat dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova, ne glede na to, da je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Takšno razlago potrjujejo tudi določbe ZIZ, ki kot kasnejši zakon kot predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa zgolj soglasje z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve. Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti obveznosti iz notarskega zapisa z odločbo torej predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
Dolžnik uveljavlja, da je stališče, da se v izvršilnem postopku ničnost ne more uveljavljati, v nasprotju z evropskim pravom, vendar takim navedbam ni mogoče slediti. Kljub temu, da izvršilno sodišče ne presoja ugovora ničnosti obveznosti, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, namreč v slovenskem pravnem redu obstajajo druga ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje uporabe nepoštenih pogojev v potrošniških pogodbah. Naš sistem tako na eni strani že notarjem nalaga preizkus skladnosti pravnega posla z javnim redom, po drugi strani pa dolžniku omogoča, da začne sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe brez rokovnih omejitev in ne glede na to, ali izvršba že teče. V tem (pravdnem) postopku ima sodišče pooblastila, da po uradni dolžnosti pazi na nedovoljenost nepoštenih pogodbenih pogojev, dolžnik pa ima v primeru, ko tečeta oba postopka vzporedno, možnost predlagati odlog izvršbe. S tem je po mnenju višjega sodišča zadoščeno zahtevam prakse Sodišča EU za učinkovito varstvo potrošnikov ter tudi zahtevam iz Direktive 93/13.
Glede na to, da je postopek prodaje vozila po pooblastilu zunajzakonske partnerke M.K., ki je bila formalni lastnik vozila, opravil obdolženec in da je on spravil oškodovanko z lažnivim zatrjevanjem o številu prevoženih kilometrov v zmoto, navedeni podatek pa je bil odločilen, da se je oškodovanka odločila za nakup vozila, pri čemer je obdolženi vedel, da je imelo vozilo že 25. 11. 2013 dejansko prevoženih 238.498 km, okoliščina, da je formalni lastnik vozila druga oseba in ne obdolženi, na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, nima prav nobenega vpliva.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi napadenega sklepa in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, pri tem pa ugotavlja, da pritožba ne prinaša ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost in zakonitost prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je skladna z določbo 84. člena ZSKZDČEU-1 ter določbami 519. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), narekovali pa so jo razlogi smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti kazenskega pregona, zaradi katerih se država Slovenija v tej zadevi odreka svoji jurisdikciji v korist države, katere državljan je obdolženi K.K. in kjer ima tudi stalno prebivališče, pri čemer ga po podatkih spisa prav ničesar ne veže na Republiko Slovenijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015776
ZKP člen 3, 148, 148/2, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 204, 204/1. URS člen 23.
kaznivo dejanje tatvine - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - načelo neposrednosti - dejansko stanje - utemeljitev oblike krivde - domneva nedolžnosti
Zagovornik zanemari, da se je obdolženec skliceval na alibi ter da zanj ni ponudil nobenih dokazov, sodišče prve stopnje pa je na osnovi izvedenih dokazov zaključilo, da je kritične noči bil na kraju storitve kaznivega dejanja in da je kaznivo dejanje tudi izvršil, za kar je v napadeni sodbi navedlo obširne in tehtne razloge. Sodišče ne more izvajati dokazov, ki bi naj bili v sferi obdolženega in s katerimi samo ne razpolaga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00015039
OZ člen 46, 46/1, 46/2. ZPP člen 392.
sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvrševanje stikov z otrokom - izpodbojnost sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave - bistvena in opravičljiva zmota - odločilne okoliščine - potrebna skrbnost
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je lahko okoliščina (ne)izvrševanja stikov s strani tožene stranke nastala šele po sklenitvi sodne poravnave in zato tožeča stranka ob sklenitvi sodne poravnave ni mogla biti v zmoti glede te okoliščine.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 151, 151/2, 155, 155/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/3, 4/4.
vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - ugovarjanje vrednosti spornega predmeta - odločanje s sklepom - stroški pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odmera odvetniške nagrade
Če vprašanje o stvarni pristojnosti ni nastalo, sodišče nima podlage za odločanje po tretjem odstavku 44. člena ZPP, čeprav tožena stranka vrednosti spornega predmeta (zaradi odmere stroškov) ugovarja v odgovoru na tožbo.