Določbe ZKP ne dajejo podlage za izločitev mnenja izvedenca, ki izdela izvedensko mnenje in se pri tem opre na podatke in dokaze, ki so zbrani v spisu, pri tem pa poda zaključek, ki sicer ne sodi v njegovo pristojnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00013985
ZZZDR člen 19, 35, 36. ZD člen 10. ZPP člen 181, 181/2, 286b, 339, 339/1.
zavrženje tožbe - neizkazan pravni interes - razveljavitev zakonske zveze - razlogi za razveljavitev - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - upravičenec za vložitev - opustitev izvedbe dokaza - pravočasno grajanje kršitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotavljanje zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj zunajzakonske skupnosti - izvenzakonska partnerica - dedna pravica - neobstoj pravice
Tožnica svojo legitimacijo za vložitev tožbe na razveljavitev zakonske zveze gradi na trditvi, da ima po pokojniku dedno pravico. Pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi in s tem aktivno legitimacijo v tem sporu bi tožnica imela, če bi dokazala obstoj izvenzakonske skupnosti z zapustnikom. Šele obstoj izvenzakonske skupnosti s pokojnikom v času njegove smrti bi tožnici omogočil priznanje dedne pravice po zapustniku in s tem utemeljitev neposredne pravne koristi, da se zakonska zveza med pokojnikom in toženko razveljavi.
Za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa in pravna teorija štejeta kot pogoje skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost ter notornost njune skupnosti. Ker gre za skupnost moškega in ženske, ki ni pravno sklenjena kot zakonska zveza, so kriteriji ugotavljanja njenega obstoja strožji. Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v smislu drugega odstavka 10. člena ZD je torej (tudi) dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni – to je če partnerja ne živita skupaj – ni zunajzakonske skupnosti v pomenu navedene določbe. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna – če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, torej razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati (študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi). Že samo dejstvo, da pokojni in tožnica nista živela skupaj, čeprav za to tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo nobenih očitnih objektivnih ovir, obstoj zunajzakonske skupnosti izključuje.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014578
ZDZdr člen 47, 47/3, 64, 64/3.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica do izjave o dokazu - razlogi sklepa
Udeleženka pavšalno graja sklep prvega sodišča o omejitvi pravice udeleženke pri izvajanju dokazov, saj ne pojasni, zakaj naj bi bil napačen. Do izvedenih dokazov se je opredelil njen po uradni dolžnosti postavljen odvetnik, ki nanje ni imel pripomb. Smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana. Udeleženka navsezadnje pritrjuje obstoju razlogov za omejitev njene pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ko omenja, da pred sprejemom na kliniko ni spala in jedla pet dni ter da v takšnem stanju niti zdrav človek ni sposoben spremljati obravnave.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hramba z namenom prodaje - ponujanje naprodaj - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pritožnik izpostavlja, da dokazni postopek ni ponudil ustreznega dokaza, s katerim bi z gotovostjo bilo mogoče sklepati, da je obtoženec na naslovu stalnega bivališča dejansko hranil večjo količino droge za nadaljnjo prodajo. Iz vsebine obrazložitve grajane sodbe pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje napravilo pritožbenim navedbam nasproten in pravilen zaključek.
Posplošene pritožbene navedbe teh prepričljviih razlogov omajati ne morejo.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da glede na socialne in družinske razmere obtoženca ter upoštevaje njegovo premoženjsko stanje, ni verjetno oz. mogoče, da bi obtoženec za svoje lastne potrebe nabavil tako veliko količine droge, kakor mu je bila zasežena, zaradi česar preostane edini možen zaključek, da je bilo zaseženo mamilo namenjeno nadaljnji prodaji in s to prodajo povezanim pridobivanjem finančnih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Kolikor pa zagovornik v pritožbi navaja, da si je obtoženec priskrbel tako veliko količino mamila zaradi strahu pred abstinenčno krizo, pa je potrebno povedati, da je tako razlogovanje milo rečeno absurdno, saj bi za odvrnitev nastopajoče abstinenčne krize zadoščala že bistveno manjša količina mamila, kar je gotovo jasno tudi pritožniku.
ZPP člen 19, 19/2, 24, 24/1, 25, 25/1, 481, 481/2.
krajevna in stvarna pristojnost - nepristojnost - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - pravočasnost izreka o nepristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - predhodni preizkus tožbe - ugovor pristojnosti - spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti
Iz podatkov spisa izhaja, da se je Okrožno sodišče v Novem mestu izreklo za stvarno in krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, saj toženec v odgovoru na tožbo ugovora v tej smeri ni dal. V takšni procesni situaciji pa odrek stvarne pristojnosti ni utemeljen, saj se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno le ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00014580
ZGJS člen 72, 76, 76/1, 76/4. ZCes člen 2, 12. ZZD člen 2.
infrastrukturni objekt - lastninjenje nepremičnin, ki se uporabljajo kot javna infrastruktura oziroma funkcionalno zemljišče - cesta - javna površina - javna pot - pravica uporabe - lastnina občin
Ni torej bistveno, kdo je bil ob uveljavitvi ZGJS (še manj ob uveljavitvi ZLNDL) vpisan kot imetnik pravice uporabe, niti da je bila K. ulica kasneje kategorizirana kot javna cesta, pa tudi ne, ali je bila cesta „razvrščena kot cesta in izročena v promet“. Bistveno je, ali je bila ob uveljavitvi ZGJS cesta in ali se je po tedaj veljavnih predpisih štela za javno površino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014962
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 506, 506/4.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - plačilo zneska oškodovancu
Ne drži namreč stališče sodišča prve stopnje, da zaradi vsebine izreka odločbe o premoženjskopravnem zahtevku obdolžencu njegove izpolnitve kot posebnega pogoja v pogojni obsodbi ni mogoče določiti. Res je sicer, da je namen posebnega pogoja iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1 pripraviti obdolženca k določeni aktivnosti v smislu odprave posledic kaznivega dejanja, česar pa nerazdelna obveznost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013808
KZ-1-UPB2 člen 59, 59/1.
odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - obvezen preklic - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - prepoved reformacije in peius
Ker je sodišče druge stopnje kazen obema obtožencema zvišalo na dve leti zapora, je moralo po določbi prvega odstavka 59. člena KZ-1 preklicati pogojni obsodbi, ki sta bili obtožencema izrečeni. Čeprav državna tožilka takega predloga v pritožbi ni podala, pa je preklic pogojne obsodbe v primeru, ko storilec stori v preizkusni dobi kaznivo dejanje, za katero mu je izrečena kazen zapora dveh let ali daljša kazen, obvezen, kar pomeni, da sodišče nima izbire, ali bo pogojno obsodbo preklicalo ali ne. S tako odločitvijo pa tudi ne gre za kršitev določbe 385. člena ZKP, saj je državna tožilka pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji vložila v škodo obeh obtožencev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014985
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1, 191/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-4.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - ne bis in idem - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - specialno kaznivo dejanje
začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavarovalna pogodba - obveznost zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene zavarovalne vsote - rok za izplačilo - čas, potreben zavarovalnici za ugotovitev obstoja obveznosti - zamuda pri izpolnitvi obveznosti - dolžniška zamuda
Rok, v katerem je bila toženka dolžna tožniku plačati vtoževani znesek, dogovorjen z zavarovalno pogodbo, se je iztekel 23. 6. 2015. Toženka je skladno s prvim odstavkom 299. člena OZ in prvim odstavkom 378. člena OZ prišla v dolžniško zamudo s 24. 6. 2015 in je to datum od katerega tožniku dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
predhodni stečajni postopek - nadaljevanje prekinjenega postopka - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
V postopku poenostavljene prisilne poravnave upnik nima pravne možnosti z ugovorom izpodbijati vodenje postopka prisilne poravnave, če z zadostno verjetnostjo izkaže, da izvedba načrta finančnega prestrukturiranja ne bo odpravila dolžnikove insolventnosti, kot je značilno za postopek redne prisilne poravnave. Zato za položaj, ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, ni primerno smiselno uporabiti šestega odstavka 152. člena ZFPPIPP. To pomeni, da je tudi za ta položaj treba smiselno uporabiti tretji odstavek 152. člena ZFPPIPP. Sklenemo lahko, da sodišče po (pravnomočnem) končanju postopka poenostavljene prisilne poravnave vedno (ne glede na izid tega postopka) nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če je bila poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP velja izpodbojna domneva, da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Zato bo moral upnik v takem primeru to domnevo izpodbiti tako, da bo dokazal, da je dolžnik še vedno insolventen, da torej z ukrepi prestrukturiranja, ki so predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.
URS člen 23, 23/1, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3, 73, 73/1, 73/2, 73/3.
odlog izvršbe na predlog tretjega - ugovor tretjega - varščina - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - prekinitev postopka
Upnikova pravica do sodnega varstva, kot tudi enaka pravica tretjega morata biti uravnoteženi. Razmerje med upnikom in tretjim ni primerljivo z razmerjem upnika in dolžnika, v katerem je poudarjena zahteva po varstvu upnika, ker ima zoper dolžnika izvršilni naslov. Procesni položaj upnika in tretjega mora biti glede uveljavitve njunih pravic enakovreden.
Zakonodajalec je povsem izključil vsebinsko presojo pravice tretjega v izvršilnem postopku in s tem občutno nagnil ravnotežje v korist upnika, saj lahko brez obrazložitve uspešno nasprotuje tretjemu, četudi tretji izkaže svojo pravico z javno listino (celo s pravnomočno sodno odločbo) po prvem odstavku 73. člena ZIZ. S tem je postavil tretjega v položaj, ko mora v ločenem postopku dokazovati tudi pravico, ki je že izkazana z izjemno visoko stopnjo verjetnosti, in to tudi, če upnik nasprotuje tretjemu iz povsem nepravnih razlogov, ki v pravdi nikakor ne morejo biti uspešni. V pojasnjenem položaju, ko je ravnotežje že tako močno nagnjeno v korist upnika, je dodatno pogojevanje odloga izvršbe s položitvijo varščine očitno prekomerna ovira za učinkovito sodno varstvo pravice tretjega.
oprostitev plačila sodnih taks - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - spremenjene okoliščine - zavrženje predloga - vrednost spornega predmeta
Predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker je bilo o taksni obveznosti tožnikov v tem postopku že odločeno s sklepom z dne 19. 4. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2923/2017 z dne 16. 4. 2018, spremenjenih okoliščin pa tožeča stranka v novo vloženem predlogu ni zatrjevala.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 125, 125/1. ZPP člen 80, 81, 81/6, 270, 270/3, 363, 363/3.
poziv na dopolnitev ugovora - procesni sklepi - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - smiselna uporaba ZPP - omejena poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo pritožbo upnikov, saj zoper sklep, s katerim sodišče nalaga stranki, da dopolni pomanjkljiv predlog, ni pritožbe (šesti odstavek 81. člena ZPP). Tega ne more spremeniti niti napačni pravni pouk, da je pravno sredstvo dovoljeno, saj se na tak način ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
Vendar se z izpodbijanim sklepom položaj pritožnikov v postopku v resnici ni poslabšal (oziroma se je to zgodilo le navidezno), saj imajo možnost zavarovati svoje interese na drug način. Čeprav zoper izpodbijani sklep ni pritožbe, ga bo (oziroma njegove učinke) mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi. V tej pritožbi bo stranka lahko uveljavljala do sedaj zatrjevane kršitve, o njih pa bo odločalo višje sodišče.
ZPP člen 72, 72/2, 72/6. ZFPPIPP člen 118, 121, 121/1.
izločitev upravitelja - zahteva za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - pravočasnost zahteve za izločitev - zloraba (procesne) pravice - razlogi za razrešitev upravitelja
Ne drži, da je zahteva po takojšnjem predlogu za izločitev upravitelja v stečajnem postopku prestroga. Bistvo takšne ureditve (da mora stranka zahtevati izločitev brž, ko izve, da je podan razlog za izločitev) je v tem, da se preprečijo nepotrebni zastoji v postopku, pa tudi v preprečitvi morebitnega špekulativnega odlašanja s predlogom. Če je predlagateljica zahteve za izločitev menila, da bi moral biti upravitelj v tem postopku izločen, potem s svojim predlogom ni smela odlašati več kot mesec in pol. Nerazumljivo odlašanje s predlogom za izločitev, pri čemer je predlagatelju razlog za izločitev znan že ves čas, lahko v skrajnem primeru pomeni celo zlorabo procesne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00013883
ZSV člen 81. ZPP člen 80, 82. ZZZDR člen 179, 180, 181.
postavitev začasnega zastopnika - odvzem pravdne sposobnosti - kolizija interesov - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo kot skrbnik - skrbnik za poseben primer
Center za socialno delo bi zaradi skrbništva svoje osnovne naloge, ki so mu poverjene z ZSV, v konkretnem primeru, ko tožnica v zadevah odločanja o pravicah iz javnih sredstev vlaga pritožbe po odvetniku, opravljal bistveno težje kot sicer. Odločitev sodišča prve stopnje, da se ga postavi za začasnega zastopnika tožnice, je zato napačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015165
ZPP člen 136, 139, 139/6. OZ člen 352, 352/1.
napačna vročitev - kraj vročanja - zapor - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - neutemeljen odvzem prostosti - poseg v čast in dobro ime - subjektivni zastaralni rok
Formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način, je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - realna subrogacija - nedovoljene pritožbene novote - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Razlika med seštevkom kupnin za prodane vrednostne papirje in seštevkom plačil za kupljene vrednostne papirje (v času trajanja izvenzakonske skupnosti) ni znesek, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti - po prenehanju izvenzakonske skupnosti postavljen - zahtevek za plačilo denarnih sredstev skupnega premoženja.
Relevanten je podatek o sredstvih, s katerimi sta pravdni stranki razpolagali na dan prenehanja izvenzakonske skupnosti in s tem ekonomske skupnosti; torej podatek o denarnih sredstvih, ki sta jih pravdni stranki posedovali na ta dan – iz naslova trgovanja z vrednostnim papirji in iz drugih virov skupnega premoženja.