NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014579
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 75, 79
namestitev v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
Problem prezasedenosti teh ustanov je sodiščem znan in so na to že večkrat opozarjala pristojne institucije. Naloga sodišča namreč je, da v primeru, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem določene osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda sprejme sklep o sprejemu in določi v kateri zavod. Drugačno ravnanje sodišča bi bilo nezakonito in protiustavno. Tako sodišču prve stopnje ni preostalo drugega, kot da med prezasedenimi ustanovami izbere eno.
ZPP člen 300. ZASP člen 81, 157, 168. OZ člen 311, 313, 314, 314/1, 364
plačilo nadomestila za uporabo varovanih del - združitev pravd v skupno obravnavanje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del - televizijski program - predvajanje glasbenih del - razširjanje radijskega programa - uporaba tarife - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - običajno plačilo - enotna sodna praksa - licenčna analogija - licenčna pogodba - licenčnina - višina terjatve - naročniki - denarno nadomestilo - dogovorjena cena - civilna kazen po ZASP - zavrnitev zahtevka - pobotni ugovor - procesni pobot - materialnopravni pobot - pogoji za pobot - stek pogojev za pobot - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - narava terjatve - pripoznava dolga
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije. Pritožbeno sodišče zaradi zagotovitve enotne sodne prakse odstopa od svojih dosedanjih stališč o tem vprašanju in stališčem Vrhovnega sodišča sledi. Sodišče mora, upoštevaje načelo odplačnosti, ki velja v avtorskem pogodbenem pravu (81. člen ZASP), ob upoštevanju vseh okoliščin primera določiti (običajen) honorar. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.
začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavarovalna pogodba - obveznost zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene zavarovalne vsote - rok za izplačilo - čas, potreben zavarovalnici za ugotovitev obstoja obveznosti - zamuda pri izpolnitvi obveznosti - dolžniška zamuda
Rok, v katerem je bila toženka dolžna tožniku plačati vtoževani znesek, dogovorjen z zavarovalno pogodbo, se je iztekel 23. 6. 2015. Toženka je skladno s prvim odstavkom 299. člena OZ in prvim odstavkom 378. člena OZ prišla v dolžniško zamudo s 24. 6. 2015 in je to datum od katerega tožniku dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - realna subrogacija - nedovoljene pritožbene novote - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Razlika med seštevkom kupnin za prodane vrednostne papirje in seštevkom plačil za kupljene vrednostne papirje (v času trajanja izvenzakonske skupnosti) ni znesek, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti - po prenehanju izvenzakonske skupnosti postavljen - zahtevek za plačilo denarnih sredstev skupnega premoženja. Relevanten je podatek o sredstvih, s katerimi sta pravdni stranki razpolagali na dan prenehanja izvenzakonske skupnosti in s tem ekonomske skupnosti; torej podatek o denarnih sredstvih, ki sta jih pravdni stranki posedovali na ta dan – iz naslova trgovanja z vrednostnim papirji in iz drugih virov skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015165
ZPP člen 136, 139, 139/6. OZ člen 352, 352/1
napačna vročitev - kraj vročanja - zapor - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - neutemeljen odvzem prostosti - poseg v čast in dobro ime - subjektivni zastaralni rok
Formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način, je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 125, 125/1. ZPP člen 80, 81, 81/6, 270, 270/3, 363, 363/3
poziv na dopolnitev ugovora - procesni sklepi - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - smiselna uporaba ZPP - omejena poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo pritožbo upnikov, saj zoper sklep, s katerim sodišče nalaga stranki, da dopolni pomanjkljiv predlog, ni pritožbe (šesti odstavek 81. člena ZPP). Tega ne more spremeniti niti napačni pravni pouk, da je pravno sredstvo dovoljeno, saj se na tak način ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. Vendar se z izpodbijanim sklepom položaj pritožnikov v postopku v resnici ni poslabšal (oziroma se je to zgodilo le navidezno), saj imajo možnost zavarovati svoje interese na drug način. Čeprav zoper izpodbijani sklep ni pritožbe, ga bo (oziroma njegove učinke) mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi. V tej pritožbi bo stranka lahko uveljavljala do sedaj zatrjevane kršitve, o njih pa bo odločalo višje sodišče.
ZPP člen 72, 72/2, 72/6. ZFPPIPP člen 118, 121, 121/1
izločitev upravitelja - zahteva za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - pravočasnost zahteve za izločitev - zloraba (procesne) pravice - razlogi za razrešitev upravitelja
Ne drži, da je zahteva po takojšnjem predlogu za izločitev upravitelja v stečajnem postopku prestroga. Bistvo takšne ureditve (da mora stranka zahtevati izločitev brž, ko izve, da je podan razlog za izločitev) je v tem, da se preprečijo nepotrebni zastoji v postopku, pa tudi v preprečitvi morebitnega špekulativnega odlašanja s predlogom. Če je predlagateljica zahteve za izločitev menila, da bi moral biti upravitelj v tem postopku izločen, potem s svojim predlogom ni smela odlašati več kot mesec in pol. Nerazumljivo odlašanje s predlogom za izločitev, pri čemer je predlagatelju razlog za izločitev znan že ves čas, lahko v skrajnem primeru pomeni celo zlorabo procesne pravice.
oprostitev plačila sodnih taks - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - spremenjene okoliščine - zavrženje predloga - vrednost spornega predmeta
Predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker je bilo o taksni obveznosti tožnikov v tem postopku že odločeno s sklepom z dne 19. 4. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2923/2017 z dne 16. 4. 2018, spremenjenih okoliščin pa tožeča stranka v novo vloženem predlogu ni zatrjevala.
URS člen 23, 23/1, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3, 73, 73/1, 73/2, 73/3
odlog izvršbe na predlog tretjega - ugovor tretjega - varščina - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - prekinitev postopka
Upnikova pravica do sodnega varstva, kot tudi enaka pravica tretjega morata biti uravnoteženi. Razmerje med upnikom in tretjim ni primerljivo z razmerjem upnika in dolžnika, v katerem je poudarjena zahteva po varstvu upnika, ker ima zoper dolžnika izvršilni naslov. Procesni položaj upnika in tretjega mora biti glede uveljavitve njunih pravic enakovreden. Zakonodajalec je povsem izključil vsebinsko presojo pravice tretjega v izvršilnem postopku in s tem občutno nagnil ravnotežje v korist upnika, saj lahko brez obrazložitve uspešno nasprotuje tretjemu, četudi tretji izkaže svojo pravico z javno listino (celo s pravnomočno sodno odločbo) po prvem odstavku 73. člena ZIZ. S tem je postavil tretjega v položaj, ko mora v ločenem postopku dokazovati tudi pravico, ki je že izkazana z izjemno visoko stopnjo verjetnosti, in to tudi, če upnik nasprotuje tretjemu iz povsem nepravnih razlogov, ki v pravdi nikakor ne morejo biti uspešni. V pojasnjenem položaju, ko je ravnotežje že tako močno nagnjeno v korist upnika, je dodatno pogojevanje odloga izvršbe s položitvijo varščine očitno prekomerna ovira za učinkovito sodno varstvo pravice tretjega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00013883
ZSV člen 81. ZPP člen 80, 82. ZZZDR člen 179, 180, 181
postavitev začasnega zastopnika - odvzem pravdne sposobnosti - kolizija interesov - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo kot skrbnik - skrbnik za poseben primer
Center za socialno delo bi zaradi skrbništva svoje osnovne naloge, ki so mu poverjene z ZSV, v konkretnem primeru, ko tožnica v zadevah odločanja o pravicah iz javnih sredstev vlaga pritožbe po odvetniku, opravljal bistveno težje kot sicer. Odločitev sodišča prve stopnje, da se ga postavi za začasnega zastopnika tožnice, je zato napačna.
predhodni stečajni postopek - nadaljevanje prekinjenega postopka - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
V postopku poenostavljene prisilne poravnave upnik nima pravne možnosti z ugovorom izpodbijati vodenje postopka prisilne poravnave, če z zadostno verjetnostjo izkaže, da izvedba načrta finančnega prestrukturiranja ne bo odpravila dolžnikove insolventnosti, kot je značilno za postopek redne prisilne poravnave. Zato za položaj, ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, ni primerno smiselno uporabiti šestega odstavka 152. člena ZFPPIPP. To pomeni, da je tudi za ta položaj treba smiselno uporabiti tretji odstavek 152. člena ZFPPIPP. Sklenemo lahko, da sodišče po (pravnomočnem) končanju postopka poenostavljene prisilne poravnave vedno (ne glede na izid tega postopka) nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če je bila poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP velja izpodbojna domneva, da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Zato bo moral upnik v takem primeru to domnevo izpodbiti tako, da bo dokazal, da je dolžnik še vedno insolventen, da torej z ukrepi prestrukturiranja, ki so predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.