KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013849
ZKP člen 307, 307/2.
odreditev pripora - sum storitve kaznivega dejanja - zaslišanje obdolženca
Ugotovitev o utemeljenosti suma z obdolženčevim zagovorom kot procesnim (formalnim) dejanjem ni pogojena. Ne v rednem in še manj v skrajšanem kazenskem postopku.
ZIZ člen 6, 6/4, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 10, 10/4. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen - sodna taksa kot procesna predpostavka - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi
Celoten postopek odločanja o verigi pritožb izvira iz odločitve, da ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, za ta postopek pa se sodna taksa ne plača.
Za reševanje pritožb zoper sklepe v izvršilnem postopku je pristojno višje sodišče.
ZIZ člen 17, 43, 46, 46/3, 67. ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/3, 221b, 221b/2.
umik predloga za izvršbo - odločitev o ugovoru - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - nasprotna izvršba - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - izvršilni naslov - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove
V predmetni zadevi je upnik umaknil predlog za izvršbo pred vložitvijo ugovora, vendar to ni razlog, ki bi preprečeval meritorno odločitev o ugovoru. Izterjevana terjatev je bila poplačana z izvršbo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Umik predloga v takšnem primeru niti ni potreben niti ne more učinkovati enako, kot če dolžnik med postopkom terjatev prostovoljno poravna. Dolžnik ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru, saj lahko v primeru uspeha predlaga nasprotno izvršbo.
Ni zakonske podlage za razlago, da pravnomočni sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave, ki je sicer izvršilni naslov, razveljavlja prej izdani izvršilni naslov - sodbo in izniči njen učinek glede višine ugotovljene terjatve, ki je nižja od določene v potrjeni prisilni poravnavi. V takšnem primeru lahko učinkuje le glede drugih pogojev - rok za plačilo in obresti. Upnik za isto terjatev ne more imeti dveh izvršilnih naslovov in če je glede terjatev po danih sodnih odločbah podana istovetnost, (iste) terjatve ni dopustno izterjati dvakrat.
ZIZ člen 165, 239, 244, 244/2, 245a - 245c. ZDavP-2 člen 113.
zavarovanje davčnega dolga - pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika - zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika na podlagi sodne odločbe - zaznamba izvršljivosti terjatve
ZDavP-2 določa, da lahko pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, davčni organ predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika neposredno pri sodišču, lahko pa tudi prek pristojnega državnega odvetništva. S spremembo ZIZ-J je bilo v ZIZ vnešeno novo 21.a poglavje, ki omogoča ustanovitev prisilne zastavne pravice na poslovnem deležu vsem upnikom (ne le državi), ki imajo proti dolžniku izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev. To poglavje zastavno pravico na poslovnem deležu celovito ureja in med drugim določa, da se zastavna pravica na poslovnem deležu pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju. Ker način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu navedeno poglavje celovito ureja, ni podlage za smiselno uporabo določbe o zaznambi izvršljivosti terjatve v zemljiški knjigi v postopku izvršbe na nepremičnino.
postopek prisilne poravnave - nadaljevanje izvršbe po potrjeni prisilni poravnavi - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - zavarovana terjatev
Upnik je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini in premičnini. S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava ne učinkuje.
Kolikšen del terjatve bo poplačan iz tega naslova oziroma je zavarovan z ločitveno pravico, bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da je ločitvena pravica na nepremičnini ocenjena na vrednost 0 EUR, ker gre za skupni del stavbe, ki ne more biti stvar samostojnega pravnega prometa, ter da se zato terjatev iz tega ne bo mogla poplačati, so posledično v fazi nadaljevanja postopka po potrjeni prisilni poravnavi neupoštevne.
Izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, se opravi z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Cenitev vrednostnih papirjev hkrati z rubežem opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. V primeru nestrinjanja z opravljeno cenitvijo izvršitelja novo cenitev na zahtevo in na stroške stranke opravi sodni cenilec, ki ga izbere stranka.
Izvršitelj lahko prodajo vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, izvede tudi preko pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki ga določi sam. Stroški pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev so izvršilni stroški.
Sam predlog za odlog izvršbe še ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 329, 381, 381/1, 395, 395/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja v stečajnem postopku - unovčenje dolžnikovega premoženja - javna dražba v stečajnem postopku - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - stečajni upravitelj - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Njegova naloga je unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov, unovčiti pa mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi bilo s predmetno prodajo potrebno počakati dokler se ne proda nepremičnina v lasti B. V.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - trajanje ukrepa - načelo sorazmernosti - stroški postopka - prosti preudarek
Pri psihičnem nasilju je predvsem pomembno, kako ravnanje ali vedenje povzročitelja nasilja dojema žrtev nasilja.
Načelo sorazmernosti je eno izmed temeljnih načel ZPND, ki ima dva pomembna cilja. Na eni strani državne organe zavezuje, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
nadomestilo plače - plačilo razlike plače - čakanje na delo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev
Ureditev v 137. členu ZDR je za delodajalca zavezujoča, zato se s socialnimi partnerji ne more dogovoriti za nižji obseg pravic, kot jih določa zakon. Drugi odstavek 7. člena ZDR namreč določa, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon. V tretjem odstavku istega člena so določene izjeme od tega pravila, med katerimi pa ni 137. člena ZDR, ki ureja nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Zato se tožena stranka ni mogla veljavno dogovoriti o nižjem nadomestilu, kot ga je določal zakon. Takšne določbe so namreč v nasprotju z določbo 137. člena ZDR. Tožnik, ki v spornem obdobju ni delal iz razlogov na strani tožene stranke, je zato za čas odsotnosti z dela upravičen do nadomestila plače v višini 100 %.
ZD člen 9, 142. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a. ZPP člen 328.
dedovanje - odgovornost dediča za dolgove zapustnika - odgovornost rs za zapustnikove dolgove - zapuščina brez dediča - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor novega dolžnika - pritožba - pomota - razlogi za ugovor - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - pravno nasledstvo dedičev - pravni naslednik zapustnika - popravni sklep - dopolnilni sklep - novi dolžnik
Določba 9. člena ZD o odgovornosti Republike Slovenije za dolgove zapustnika ne odstopa od določbe o omejitvi odgovornosti (142. člena ZD) in se morajo ostale navedbe novega dolžnika obravnavati v okviru postopka ugovora zoper sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (ugovor iz 56.a člena ZIZ). Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa je imela nova dolžnica možnost vložitve pritožbe, če se z odločitvijo ni strinjala.
Ker nova dolžnica pritožbo zoper izpodbijani sklep, ki ima le procesno naravo, vlaga podredno, če ne bi uspela s predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa (pri čemer niti ZIZ niti ZPP podrednega vlaganja pravnega sredstva ne predvidevata), drugih pritožbenih razlogov pa ne uveljavlja, je s pravnomočno odločitvijo o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa izčrpana njena pravica do pravnega sredstva. O istem vprašanju namreč sodišče ne sme odločati dvakrat. Zato je pritožba nedovoljena in jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
regulacijska začasna odredba - dodelitev otroka - odvzem otroka - oddaja v rejništvo - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
O odvzemu otroka staršem in o rejništvu na podlagi veljavne zakonodaje odloča center za socialno delo, sodna odločba v upravno razmerje ne sme in ne more poseči. Prav to (in ne morda ureditev odnosa med pravdnima strankama) pa je tisto, kar želi doseči tožnik s predlagano začasno odredbo.
obstoj delovnega raznerja - direktor - gospodarski spor - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o tem, da tožnik ni bil imenovan na funkcijo direktorja, in da posledično ni mogel opravljati dela, vezalo na pravnomočni sodbi v gospodarskem sporu. Utemeljitev v izpodbijani sodbi, da je delovno sodišče vezano na pravnomočni sodbi ni pravno sprejemljiva zaradi načela subjektivnih mej pravnomočnosti, saj tožnik v obeh navedenih zadevah ni bil stranka. Kot izhaja iz navedb tožnika in podatkov spisa, tožnik v navedenih zadevah do pravnomočnosti sodnih odločb ni imel možnosti sodelovati. Zato je podana kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS oziroma očitana kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
določitev preživnine za otroka - potrebe otroka - državna štipendija - preživninske zmožnosti staršev
Pritožba pravilno opozarja, da se državna štipendija ne upošteva kot del preživninskih zmožnosti starša ali kot otrokov lastni dohodek, oziroma se ne odšteje od ugotovljenih potreb otroka, vendar je glede na relativno nizke preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev dejstvo, da se bodo stroški, ki jih ima prva toženka z izobraževanjem in ki jih je prvo sodišče ocenilo na približni znesek 38,00 EUR mesečno, pokrili prav iz tega naslova.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014579
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 75, 79.
namestitev v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
Problem prezasedenosti teh ustanov je sodiščem znan in so na to že večkrat opozarjala pristojne institucije. Naloga sodišča namreč je, da v primeru, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem določene osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda sprejme sklep o sprejemu in določi v kateri zavod. Drugačno ravnanje sodišča bi bilo nezakonito in protiustavno. Tako sodišču prve stopnje ni preostalo drugega, kot da med prezasedenimi ustanovami izbere eno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 411. ZZZDR člen 105a.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna določitev preživnine - sklep o začasni odredbi - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - odmera preživnine z začasno odredbo - potrebe otroka - ocena potreb - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče je sicer navedlo, za katere stroške preživljanja hčerke pravdnih strank ocenjuje, da gre za otrokove nujne potrebe, vendar pa jih ni opredelilo in obrazložilo po višini. Povzelo je zgolj navedbe pravdnih strank o stroških otrokovega preživljanja, ni pa podalo svoje ocene o višini posameznih nujnih izdatkov. Zaradi tega tudi ni ugotovilo, koliko znašajo otrokove nujne potrebe. Poleg tega ni pojasnilo, glede na materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank, kako je porazdelilo breme stroškov nujnega preživljanja otroka med njegova starša in določilo tožnikov "soprispevek". Odločitve o zavrnitvi toženkinega zahtevka za začasno preživnino v presežku nad 100,00 EUR se ne da preizkusiti, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona
Dovoljenost kazenskega pregona je eden izmed pogojev za izvedbo kazenskega postopka in izdajo meritorne sodbe. Če ni izpolnjen, kazenski postopek ne more biti izveden ali vsaj navedena sodba ne more biti izdana.
Določbe ZKP ne dajejo podlage za izločitev mnenja izvedenca, ki izdela izvedensko mnenje in se pri tem opre na podatke in dokaze, ki so zbrani v spisu, pri tem pa poda zaključek, ki sicer ne sodi v njegovo pristojnost.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hramba z namenom prodaje - ponujanje naprodaj - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pritožnik izpostavlja, da dokazni postopek ni ponudil ustreznega dokaza, s katerim bi z gotovostjo bilo mogoče sklepati, da je obtoženec na naslovu stalnega bivališča dejansko hranil večjo količino droge za nadaljnjo prodajo. Iz vsebine obrazložitve grajane sodbe pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje napravilo pritožbenim navedbam nasproten in pravilen zaključek.
Posplošene pritožbene navedbe teh prepričljviih razlogov omajati ne morejo.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da glede na socialne in družinske razmere obtoženca ter upoštevaje njegovo premoženjsko stanje, ni verjetno oz. mogoče, da bi obtoženec za svoje lastne potrebe nabavil tako veliko količine droge, kakor mu je bila zasežena, zaradi česar preostane edini možen zaključek, da je bilo zaseženo mamilo namenjeno nadaljnji prodaji in s to prodajo povezanim pridobivanjem finančnih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Kolikor pa zagovornik v pritožbi navaja, da si je obtoženec priskrbel tako veliko količino mamila zaradi strahu pred abstinenčno krizo, pa je potrebno povedati, da je tako razlogovanje milo rečeno absurdno, saj bi za odvrnitev nastopajoče abstinenčne krize zadoščala že bistveno manjša količina mamila, kar je gotovo jasno tudi pritožniku.
izpraznitev stanovanja - pravni naslov za bivanje - paricijski rok - dolžina paricijskega roka
Za določitev izpolnitvenega roka v trajanju od 60 dni do 90 dni (četrti odstavek 112. člena SZ-1), za kar se zavzema pritožba, bi lahko šlo le v primeru izpraznitve zaradi predhodne odpovedi najemne pogodbe za stanovanje, za takšen položaj pa v tej zadevi ne gre.