DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016155
ZDR-1 člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1, 25.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnega delovnega okolja - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - napotitev na delo v tujini
V obravnavani zadevi je podano protipravno ravnanje tožene stranke. Ta je opustila dolžnost zagotoviti tožniku varno opravljanje dela na delovišču v tujini. Glede na to, da je šlo za delovišče, na katerem je delo opravljalo hkrati več delodajalcev, je opustila dolžnost sklenitve pisnega sporazuma o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in določitve delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen ZVZD). Ni določila navodil za varno delo, ki ga je opravljal tožnik, s pomočjo katerega bi tožnika obvestila o varnem načinu dela.
Ob ugotovitvah, da je tožnik zgolj sledil navodilom za delo, in da ni samovoljno polagal lesenih letev pod konstrukcijo, temveč je bilo to njegova naloga, tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti za nezgodo. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in s tem usposabljanje za varno delo je temeljna obveznost delodajalca, ki jo je v obravnavanem primeru kršila tožena stranka.
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero obdolženec utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je bistveno bolj obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
ZDR člen 130.. ZDR-1 člen 130.. ZPSDP člen 8.. ZUJF člen 168.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2, 2/4.
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Določbo četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja prebivališča do delovnega mesta, se tolmači na način, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen oziroma dovoljen.
Tožnik je na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009, sklenjene s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, obvezno zavarovan iz naslova delovnega razmerja za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden. Sočasno je vse od 19. 10. 2009 dalje vpisan v register kot družbenik in poslovodja družbe, vendar za razliko do polnega zavarovalnega časa ni vključen v obvezno zavarovanje. Zato je bila z izpodbijanima odločbama za tožnika zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca iz naslova dužbeništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015030
KZ-1 člen 31, 253, 253/1. ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1.
overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - spravljanje v zmoto - pravni laik - podjetnik - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
V kolikor je sodišče sledilo zagovoru obdolženca glede pravne nevednosti oziroma zmote, bi slednjo moralo obravnavati skladno z določbami 31. člena KZ-1. V tem smislu bi moralo raziskati in v sodbi obrazložiti, ali je bila zatrjevana zmota neizogibna in tako opravičljiva oziroma izogibna in tako neopravičljiva.
OZ-UPB1 člen 82,83, 168, 239, 243/1. ZGJS člen 42.
odpoved koncesijske pogodbe, sklenjene za določen čas - razlaga določil pogodbe - odškodnina za izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička
Določba 42. člena ZGJS je kogentna, zato je na njeni podlagi odpoved koncesijske pogodbe mogoča le v primeru pogodbenih razmerij, sklenjenih za nedoločen čas. Ker gre v konkretnem primeru za koncesijsko pogodbo, ki je bila sklenjena za določen čas (za obdobje desetih let), njena odpoved na temelju 42. člena ZGJS ni mogoča.
Tožnica je spornega dne posredovala dopis po pregledu katerega je sodišče ocenilo, da je nejasen in je zato tožnico pozvalo, da sodišču pojasni, kako je šteti navedeni dopis. Tožnica je odgovorila sodišču, s tem da iz dopisa izhaja, da ne gre niti za pritožbo niti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč zgolj za prošnjo za odobritev varstvenega dodatka. Ker vloga (prošnja) ni bila primerna za obravnavo, jo je bilo potrebno, upoštevaje četrti odstavek 108. člena ZPP, zavreči.
Sodna izvedenka je v mnenju ugotovila, da je tožnica še nadalje zmožna opravljati svoje delo kot trgovinski poslovodja v polnem delovnem času, ker posledice tožničinih bolezni bistveno ne vplivajo na oceno njene delazmožnosti. Zato pri njej invalidnost ne obstaja.
Ker je bila v dobro prehodnega podračuna sodišča prve stopnje plačana sodna taksa, večja od predpisane, in sicer za znesek 150,00 EUR, bi moralo v takšni situaciji sodišče odrediti vrnitev takse po uradni dolžnosti (37. člen ZST-1), vendar tega do dneva vložitve revizije ni storilo. Zato bi moralo šteti, da je bila ob nastanku taksne obveznosti z dobroimetjem v znesku 150,00 EUR na prehodnem podračunu sodišča prve stopnje plačana tudi sodna taksa za revizijo v znesku 127,50 EUR. Iz navedenih razlogov zakonska domneva o umiku revizije po tretjem odstavku 105. a člena ZPP ne pride v poštev.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - obstoj pravno odločilnega dejstva v času izdaje prvostopenjskega sklepa
Ko sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke, lahko upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času izdaje sodne odločbe. To velja tudi v primeru, ko sodišče odloča o zahtevi tožeče stranke (najemodajalca) za izdajo izpraznitvenega naloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014741
ZKP člen 365, 365/2. KZ-1 člen 94, 94/1.
ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena - izrek vzgojnega ukrepa
Sodišče je po končani glavni obravnavi 4.4.2018 v obravnavani zadevi (list. št. 148 predmetnega kazenskega spisa) razglasilo sklep (torej ne sodbe), da se obdolžencu na podlagi 375. člena KZ-1 v zvezi z 78. členom KZ izreče vzgojni ukrep - nadzorstvo organa socialnega skrbstva. Na list. št. 162 predmetnega kazenskega spisa pa se nahaja sodba v imenu ljudstva (opremljena z žigom, da gre za izvirnik), od koder izhaja, da je bil obdolžencu že navedeni vzgojni ukrep izrečen s sodbo.
finančni leasing - odstop od pogodbe o leasingu - vrnitveni zahtevek
Finančni lizing je specifičen pravni posel, ki ga ni mogoče uvrstiti med klasične tipe pogodb. Pri tem poslu gre za kompleksni, atipični pogodbeni odnos, ki ga opredeljujejo predvsem specifične pogodbene klavzule. Ključnega pomena pa je, da so pri finančnem lizingu izraženi drugačni interesi: dajalca izpostavlja interes financiranja, jemalca pa interes uporabe. Finančnega lizinga ni mogoče enačiti z najemom, kot je to pravilno in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje. Pojem najem običajno označuje transakcijo, pri kateri lastnik pogodbeno prepusti posest na svojem premoženju drugi osebi, za določeno najemno obdobje, ki je krajše od življenjske dobe premoženja, v zameno za določena periodična denarna plačila. Po koncu obdobja se premoženje vrne k lastniku, pri čemer najemnik med najemnim obdobjem nima lastniških interesov glede premoženja najema. Toda pojem najema se uporablja tudi v smislu transakcij, katerih ključna funkcija je financiranje nakupa premoženja. Končni cilj te transakcije je, da lastnik premoženja pridobi povrnjeno naložbo v premoženje, skupaj z obrestmi, medtem ko ima oseba, ki dobi posest na predmetu, pravice in obveznosti, ki so v praksi vzporedne z lastnikovimi. Zaradi tega je transakcija po imenu finančni lizing pravzaprav zavarovan finančni mehanizem in ne dejanski najem. Iz tega razloga je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni šlo za pravni posel najema in zato uporaba določb Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) ne pride v poštev.
ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 252, 386.
ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - obrazloženost ugovora - standard obrazložitve sklepa - pravica do izjave - začetek postopka osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdni postopek
V postopku pri ugovoru zoper plačilni nalog sodišče preizkuša obrazloženost ugovora, ne pa vsebinske utemeljenosti. Zato po ustaljeni sodni praksi v primeru ocene, da je ugovor obrazložen, sodišču prve stopnje ni treba podrobneje navajati razlogov o tem, zakaj šteje ugovor tožene stranke za obrazložen. O vseh pravno relevantnih trditvah strank se bo moralo izjaviti sodišče v pravdnem postopku, ki bo sledil.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - vložitev izrednega pravnega sredstva po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Tožena stranka, ki je sama vložila izredno pravno sredstvo, ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo izredno pravno sredstvo (revizijo) kot nedovoljeno.
Prostovoljna izjava policiji, ki ni dana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je sicer dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih dokazov, vendar le, kadar sum še ni skoncentriran na osebo, ki izjavo podaja.
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kaznovalo izvedenski organ, ker svojega dela ni opravil v roku, ki mu ga je določilo sodišče na podlagi 1. odstavka 248. člena ZPP. Izvedenski organ je dopolnitev izvedenskega menja izdelal po poteku roka, določenega s sklepom sodišča, šele po prejemu sklepa o denarni kazni, več kot tri mesece po prejemu sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo zakonsko določbo o kaznovanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020466
KZ člen 96. ZKP člen 387. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 132, 132/3, 244, 244/2, 382, 382/2, 386, 398, 408. ZIZ člen 79, 101, 102.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost razpolaganja s premoženjem - odprava začasnega zavarovanja - privilegij pridruženja
V stečajno maso stečajnega dolžnika sodi vse njegovo premoženje neodvisno od tega ali je pridobljeno legalno ali ne. Nepremičnini, na katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje, sta postali del stečajne mase dolžnika, zato ni obstajala nevarnost, ki je eden od pogojev za podaljševanje predmetnega ukrepa, da bi dolžnik z njima razpolagal na način, da bi ju prodal oziroma odtujil.
Tožnik je tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazal, da je obstajal ustni dogovor za plačilo opravljenega dela. Dejstvo je, da urna postavka v Republiki Sloveniji ne more biti enaka urni postavki na Norveškem oziroma Nemčiji. Prav tako pa je tožena stranka glede višine plače zatrjevala različne zneske in ji sodišče ni moglo slediti. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločalo tudi na podlagi 17. člena ZDR-1, ki sicer določa pisnost pogodbe, pri čemer pa četrti odstavek določa, da če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, to na veljavnost pogodbe na vpliva.
ZPP člen 73, 73/4, 247, 247/4, 339, 339/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-2, 48/1-3, 49, 49/1, 49/1-1.
izvedenina - izvedensko mnenje - predlog za izločitev izvedenca
Sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke za izločitev izvedenca ni odločilo, čeprav bi skladno s 4. odstavkom 247. člena ZPP o tem predlogu moralo odločiti, saj takšno ravnanje sodišča lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom 247. člena in 4. odstavkom 73. člena ZPP, ki sicer ureja postopek pred izdajo sklepa o izločitvi sodnika, in se smiselno uporablja tudi za izločitev izvedencev.