• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 22
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sodba PRp 208/2018
    30.8.2018
    JAVNA NAROČILA - PREKRŠKI
    VSL00064679
    ZJN-2 člen 24, 24/2, 24/2-a, 24/5, 109, 109/1, 109/1-5, 109/4, 109/6. ZJN-3 člen 39, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 14/1, 15, 15/1.
    javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - odgovornost za prekršek - odgovornost odgovorne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - meje sankcioniranja prekrškov - izrek stranske sankcije - izločitev iz postopka javnega naročanja
    Vsi pritožniki so že tekom postopka pri sodišču prve stopnje (tako kot sedaj v pritožbi) uveljavljali enake razloge, zakaj menijo, da niso storili prekrška, ki se jim očita oziroma, da za prekršek niso odgovorni, vendar pa je vse te navedbe že v izpodbijani sodbi argumentirano ovrglo že sodišče prve stopnje in s temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je obširno in podrobno navedlo, zakaj je šlo v tem primeru za enotno javno naročilo blaga in kaj spada pod navedbo "instrumentarji" in zakaj v tem primeru ne gre za nujno nabavo instrumentarja „skrajna sila“ (vključno z "rezervnimi deli") in pri tem je tudi pravilno ocenilo pričevanje priče C. C. ter pri tem pravilno izpostavilo tudi širok trg v Evropski uniji. V zvezi s tem pa predlagatelj v odgovoru na pritožbi pravilno izpostavlja, da je obdolžena pravna oseba takšno javno naročilo v preteklosti že uspešno izvedla enotni postopek oddaje javnega naročila, kot je to v svoji sodbi navedlo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je nemogoče in nelogično, da je obdolžena pravna oseba imela v 19 mesecih kar za več kot 60.981,67 EUR brez DDV nujnih nabav instrumentarja, istočasno pa v obdobju od dne 1. 3. 2009 (ko se je iztekel okvirni sporazum za nabavo instrumentarja z gospodarsko družbo H. d.d.) ni bilo za nabavo instrumentarja izvršeno nobeno javno naročilo po določbah ZJN-2.

    Prav tako sodišče prve stopnje v svoji sodbi navaja pravilne razloge, zakaj je pri odločanju o obravnavanem prekršku (v času storitve je veljal ZJN-2) uporabilo novejši predpis, torej ZJN-3. Glede na v postopku nedvomno ugotovitev, da sta A. A. in B. B. kot odgovorni osebi podpisali naročilnice brez izvedenega postopka javnih naročil, je sodišče prve stopnje navedeno dejansko stanje pravilno subsumiralo pod določbo 5. točke prvega odstavka 109. člena ZJN-2 (ki je veljal v času storitve prekrška), prav tako je pravilno uporabilo določila prvega odstavka 15. člena ZP-1. Po tej določbi je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, pri čemer je bilo nedvomno ugotovljeno, da sta naročilnice podpisala A. A. in B. B., ki sta kot vodstveni kader (vsak v svojem obdobju) nedvomno nastopali v imenu, za račun in tudi s sredstvi pravne osebe glede na to, da je šlo za nabavo instrumentarja za pravno osebo. Nabor odgovornih oseb je bil z Novelo ZP-1G res razširjen, vendar je bil razširjen v tem smislu, da je odgovorna oseba neposredni storilec ali pa je to oseba, ki je pri določenem subjektu (pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku itd.) pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko postopek prepreči. V obravnavanem primeru pa se odgovornima osebama očita prekršek kot neposrednima storilkama zaradi njunih podpisovanj naročilnic.
  • 22.
    VSK Sodba I Cpg 141/2018
    30.8.2018
    POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00014786
    SPZ člen 92,93. OZ-UPB1 člen 522.
    finančni leasing - odstop od pogodbe o leasingu - vrnitveni zahtevek
    Finančni lizing je specifičen pravni posel, ki ga ni mogoče uvrstiti med klasične tipe pogodb. Pri tem poslu gre za kompleksni, atipični pogodbeni odnos, ki ga opredeljujejo predvsem specifične pogodbene klavzule. Ključnega pomena pa je, da so pri finančnem lizingu izraženi drugačni interesi: dajalca izpostavlja interes financiranja, jemalca pa interes uporabe. Finančnega lizinga ni mogoče enačiti z najemom, kot je to pravilno in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje. Pojem najem običajno označuje transakcijo, pri kateri lastnik pogodbeno prepusti posest na svojem premoženju drugi osebi, za določeno najemno obdobje, ki je krajše od življenjske dobe premoženja, v zameno za določena periodična denarna plačila. Po koncu obdobja se premoženje vrne k lastniku, pri čemer najemnik med najemnim obdobjem nima lastniških interesov glede premoženja najema. Toda pojem najema se uporablja tudi v smislu transakcij, katerih ključna funkcija je financiranje nakupa premoženja. Končni cilj te transakcije je, da lastnik premoženja pridobi povrnjeno naložbo v premoženje, skupaj z obrestmi, medtem ko ima oseba, ki dobi posest na predmetu, pravice in obveznosti, ki so v praksi vzporedne z lastnikovimi. Zaradi tega je transakcija po imenu finančni lizing pravzaprav zavarovan finančni mehanizem in ne dejanski najem. Iz tega razloga je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni šlo za pravni posel najema in zato uporaba določb Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) ne pride v poštev.
  • 23.
    VSL Sklep I Cpg 596/2018
    30.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00015400
    ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/3, 46, 51, 51/1.
    plačilo nagrade in stroškov izvedenca - specificirani stroškovnik - zahtevnost izvedenskega dela - kriteriji za oceno zahtevnosti
    Priglašene nagrado je izvedenec opredelil za vsako posamezno opravilo (študij spisa in izdelava mnenja) le zneskovno, ne pa tudi po obsegu ali težavnosti.

    Glede na to, da je bilo izvedencu med drugim naloženo, (1) naj odgovori tudi na pravna vprašanja, kar je naloga sodišča in (2) naj opozori sodišče na morebitna druga ugotovljena dejstva in okoliščine, za katere meni, da so pomembna pri obravnavani nezgodi, kar je naloga pravdnih strank, saj to spada v trditveno podlago, pritožbeno sodišče predmetnega mnenja ne more ovrednotiti kot zahtevnega. Ne nazadnje v njem ni citirana nobena literatura, ne vsebuje sklicevanja na nobeno strokovno stališče, izvedenec pa niti ogleda kraja nezgode ni opravil.
  • 24.
    VSL Sklep I Cp 927/2018
    30.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00014999
    ZPP člen 105a, 105a/3.
    sodna taksa kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - sklep o ustavitvi postopka - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
    Toženka sodne takse za pritožbo ni plačala. Ker je plačana sodna taksa predpostavka za obravnavanje pritožbe, pogojev za obravnavanje pritožbe ni.
  • 25.
    VSL Sklep VII Kp 13018/2015
    30.8.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00015030
    KZ-1 člen 31, 253, 253/1. ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1.
    overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - spravljanje v zmoto - pravni laik - podjetnik - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
    V kolikor je sodišče sledilo zagovoru obdolženca glede pravne nevednosti oziroma zmote, bi slednjo moralo obravnavati skladno z določbami 31. člena KZ-1. V tem smislu bi moralo raziskati in v sodbi obrazložiti, ali je bila zatrjevana zmota neizogibna in tako opravičljiva oziroma izogibna in tako neopravičljiva.
  • 26.
    VDSS Sodba Pdp 379/2018
    30.8.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00016345
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - litispendenca - reparacija - nadomestilo plače - zaposlitev pri drugem delodajalcu - sodna razveza - denarno povračilo
    Tožena stranka tožnice ni dolžna (niti je ne more) prijaviti v zavarovanje za sporno obdobje, to je do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, niti ji za ta čas ni dolžna priznati pravic in prejemkov iz delovnega razmerja, saj za čas, ko je prijavljena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, tožnica ne more zahtevati prijave v zavarovanje in priznanja pravic iz delovnega razmerja še od tožene stranke.
  • 27.
    VDSS Sklep Psp 276/2018
    30.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00017261
    ZDSS-1 člen 7, 30, 32.
    stvarna pristojnost - okrajno sodišče - denarna odškodnina
    V obravnavani zadevi gre za za postopek v zvezi s plačilom odškodnine. Podana je pristojnost okrajnega sodišča.
  • 28.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 228/2018
    30.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00015419
    ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/3, 214, 214/1, 324, 324/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 351, 351/1, 354, 354/1, 355, 358. OZ člen 5, 7, 626, 626/2, 626/3, 660. ZOR člen 1083, 1083/1, 1086, 1087, 1087/1, 1087/3. ZIZ člen 272, 272/1.
    bančna garancija - zloraba bančne garancije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazni sklep - dokazni standard - gradbena pogodba - bančna garancija za dobro izvedbo posla - vnovčenje bančne garancije - iura novit curia - prepoved vnovčevanja bančne garancije - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - zloraba pravic iz bančne garancije - neodvisna bančna garancija - obstoj napak - zamuda - zahtevek na vrnitev bančne garancije - sklep o zavarovanju - začasna odredba - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - prepoved vnovčenja - neodvisna garancija
    Namen neodvisne bančne garancije je preprečiti, da bi garant zavlačeval z izplačilom, dokler se ne bi nesporno ugotovilo, ali je obveznost iz temeljnega posla prekršena ali ne. Tega osnovnega namena bančne garancije ni mogoče zaobiti niti v sporu med naročiteljem in upravičencem, to je v primeru, ko naročitelj proti upravičencu uveljavlja zahtevek na prepoved unovčenja bančne garancije. Obsega napak v sporu, v katerem se presoja utemeljenost zahteve za unovčenje bančne garancije, tako ni dopustno ugotavljati. Presoja obsega napak na izvedenih delih bi predstavljala že razreševanje osnovnega pravnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom neodvisne bančne garancije kot samostojnega in od temeljnega posla neodvisnega sredstva zavarovanja obveznosti.

    Z materialnopravnim merilom presoje neupravičene zahteve za izplačilo na podlagi bančne garancije, ki je zoženo na očitno neutemeljenost zahtevka, je povezan tudi način ugotavljanja zlorabe. Zloraba pravic iz bančne garancije je podana, če obstajajo jasni in likvidni dokazi, ki onkraj razumnega dvoma kažejo na zlorabo pravice, ne da bi to terjalo izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka. O očitni neutemeljenosti in s tem o zlorabi je tako na primer mogoče sklepati iz predhodnih nedvoumnih izjav upravičenca, da so dela izvedena v skladu s pogodbo, iz jasne kršitve pogodbene obveznosti s strani upravičenca in drugih podobnih razlogov.
  • 29.
    VSM Sodba IV Kp 34284/2015
    30.8.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00014865
    ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-3. KZ-1-UPB2 člen 91, 91/3, 196, 196/1.
    preložitev glavne obravnave - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti - zastaranje kazenskega pregona
    Po odhodu zagovornika, potem ko mu je bilo obrazloženo, da njegovemu predlogu za preložitev ni bilo ugodeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno tudi, ko je po izjavi obdolženke, da ne soglaša, da bi se glavna obravnava nadaljevala v nenavzočnosti zagovornika, obdolženko pozvalo, naj si takoj vzame drugega zagovornika, kar je slednja zavrnila, nato pa je pravilno glavno obravnavo, potem ko jo je zapustila še obdolženka, nadaljevalo.

    Pritožbeni očitek, da se sodišče v obrazložitvi sodbe z zastaranjem ne ukvarja, je neutemeljen, saj je iz odločitve, ko je obdolženko spoznalo za krivo, razvidno, da je ocenilo, da kazenski pregon ni zastaral, in dejstva, da kazenski pregon ni zastaral, v sodbi ni potrebno pojasnjevati. Zastaranje kazenskega pregona bi za obravnavano kaznivo dejanje glede na čas storitve, in ker gre za kolektivno kaznivo dejanje, nastopilo 1. 11. 2018, glede na tretji odstavek 91. člena KZ-1 pa bi nastopilo šele v aprilu 2019, saj zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe.
  • 30.
    VSM Sodba I Cpg 187/2018
    30.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00016469
    OZ člen 311.. ZPP člen 285.
    pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
    Glede na izrecne konkretizirane in obrazložene navedbe tožeče stranke v tožbi, da do kompenzacije ni moglo priti, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 311. člena Obligacijskega zakonika, in sicer vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev ter iztožljivost in likvidnost terjatve, ne obstaja dolžnost sodišča, da toženo stranko še dodatno poziva, da dopolni svoje navedbe in dokaze.

    Zmotno meni pritožba, da bi jo sodišče prve stopnje moralo pozvati v smislu konkretizacije navedb in dokaznih predlogov glede obstoja nasprotnih terjatev, slednje namreč presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu in bi pomenilo neupravičeno priviligiranje tožene stranke
  • 31.
    VSK Sodba II Kp 45634/2011
    30.8.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00015083
    ZKP člen 10, 10/2, 129.a, 129.a/2, 407, 407/5. KZ-1 člen 55, 86. URS člen 22, 29.
    neprava obnova kazenskega postopka - seznanitev strank - pravica do kontradiktornosti - postopek za združitev kazni - zaporna kazen - alternativni način izvršitve kazni zapora
    Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje odločalo v škodo obsojenca, s tem ko je združilo sicer dve istovrstni zaporni kazni, pri čemer pa se ena izvršuje v obliki zapora ob koncu tedna. Postopek neprave obnove postopka iz 407. člena ZKP spada med izredna pravna sredstva. Za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi pa drugi odstavek 10. člena ZKP izrecno določa, da se lahko pravnomočne sodne odločbe spremenijo samo v obsojenčevo korist.
  • 32.
    VDSS Sklep Pdp 648/2018
    30.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00016231
    ZPP člen 248, 248/1.
    denarna kazen - izvedenec - izvedensko mnenje
    Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kaznovalo izvedenski organ, ker svojega dela ni opravil v roku, ki mu ga je določilo sodišče na podlagi 1. odstavka 248. člena ZPP. Izvedenski organ je dopolnitev izvedenskega menja izdelal po poteku roka, določenega s sklepom sodišča, šele po prejemu sklepa o denarni kazni, več kot tri mesece po prejemu sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo zakonsko določbo o kaznovanju.
  • 33.
    VDSS Sodba Pdp 527/2018
    30.8.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00016229
    ZDR-1 člen 33, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost delavca
    Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je spornega dne tožnik v telefonskem razgovoru delovodji sporočil, da ga ne bo na delo, je zmotna presoja, da je podan odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, bistvo katerega je, da delavec kljub najmanj petdnevni odsotnosti z dela delodajalca ne obvesti o razlogih odsotnosti. Vendar pa še vedno ostaja v odpovedi naveden in obrazložen odpovedni razlog - neupravičena odsotnost z dela, ki ga je toženec dokazal. Z neupravičeno, več kot 5 dni trajajočo odsotnostjo delavca z dela, zaradi katere je prišlo do težav v poslovanju toženca oziroma izgube posla, so podani vsi elementi hujše kršitve iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 34.
    VSM Sklep II Kp 7983/2017
    30.8.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00014741
    ZKP člen 365, 365/2. KZ-1 člen 94, 94/1.
    ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena - izrek vzgojnega ukrepa
    Sodišče je po končani glavni obravnavi 4.4.2018 v obravnavani zadevi (list. št. 148 predmetnega kazenskega spisa) razglasilo sklep (torej ne sodbe), da se obdolžencu na podlagi 375. člena KZ-1 v zvezi z 78. členom KZ izreče vzgojni ukrep - nadzorstvo organa socialnega skrbstva. Na list. št. 162 predmetnega kazenskega spisa pa se nahaja sodba v imenu ljudstva (opremljena z žigom, da gre za izvirnik), od koder izhaja, da je bil obdolžencu že navedeni vzgojni ukrep izrečen s sodbo.
  • 35.
    VDSS Sodba Psp 256/2018
    30.8.2018
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00016532
    ZZVZZ člen 13.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
    Sodišče prve stopnje je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za ugotovitev, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela.
  • 36.
    VSK Sklep II Cpg 134/2018
    30.8.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSK00014608
    OZ-UPB1 člen 82,83, 168, 239, 243/1. ZGJS člen 42.
    odpoved koncesijske pogodbe, sklenjene za določen čas - razlaga določil pogodbe - odškodnina za izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička
    Določba 42. člena ZGJS je kogentna, zato je na njeni podlagi odpoved koncesijske pogodbe mogoča le v primeru pogodbenih razmerij, sklenjenih za nedoločen čas. Ker gre v konkretnem primeru za koncesijsko pogodbo, ki je bila sklenjena za določen čas (za obdobje desetih let), njena odpoved na temelju 42. člena ZGJS ni mogoča.
  • 37.
    VSL Sklep III Ip 1272/2018
    30.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00016015
    OZ člen 319, 319/1, 320. ZIZ člen 15, 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 43, 43/1, 43/3, 43/4, 55, 55/1, 55/1-7, 166, 166/2. ZPPDID člen 1, 1/1. ZPP člen 155, 155/1, 207, 207/2, 358, 358-5.
    nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom izvršbe - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - naknadna objektivna kumulacija - izvensodna prodaja - izbrisna pobotnica - izbris hipoteke - ponoven vpis hipoteke - odpoved terjatvi - odpust dolga - odpoved zavarovanju terjatve - odpoved pravici do izterjave - preklic umika izvršilnega predloga - časovne meje pravnomočnosti - stroški ugovora in odgovora na ugovor - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - nepotrebni stroški - stroški za sestavo vloge - prekinitev izvršilnega postopka - enoten izvršilni postopek
    Upnika naknadno ne moreta več preklicati svojega umika predloga za izvršbo na sporno stanovanje, četudi sta predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na isti predmet vložila v prepričanju, da dolžnica ni ravnala v skladu s sklenjenim dogovorom o izvensodni prodaji stanovanj.

    Iz določila tretjega odstavka 34. člena ZIZ je jasno razvidno, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katerih je bila izvršba že dovoljena in ustavljena.
  • 38.
    VSL Sklep V Kp 19151/2018
    30.8.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00015359
    ZKP člen 148, 148/4.
    privilegij zoper samoobtožbo - pouk osumljencu - osredotočeno policijsko preiskovanje - izjava osumljenca, dana policiji - prostovoljna izjava - uradni zaznamek - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - uradni zaznamek policista - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - izločitev dokazov
    Prostovoljna izjava policiji, ki ni dana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je sicer dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih dokazov, vendar le, kadar sum še ni skoncentriran na osebo, ki izjavo podaja.
  • 39.
    VDSS Sodba Psp 118/2018
    30.8.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00016160
    ZPIZ-2 člen 93, 126, 126/1.
    priznanje novih pravic - sprememba v zdravstvenem stanju - III. kategorija invalidnosti - pravnomočna odločba
    Po sodni praksi pravnomočna odločba o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ob nespremenjenem dejanskem stanju, preprečuje priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni mogoče priznati, če je zdravstveno stanje po pravnomočno priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ostalo nespremenjeno. Predmet odločanja o novi pravici so namreč lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.

    Pritožbeno sodišče je v praksi že zavzelo stališče, da zavrnilna odločba o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja lahko postane le formalno, ne pa materialno pravnomočna. Z njo namreč zavarovanec ne pridobi nobenih pravic, temveč zgolj obdrži predhodno pravnomočno priznane pravice. To pa pomeni, da se s priznanjem novih pravic od pravnomočnosti zavrnilne odločbe o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja odločbe v primeru, ko do spremenjene invalidnosti pride pred pravnomočnostjo te zavrnilne odločbe, izdane ob zmotno ali pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju, ne posega v pravnomočnost niti v zakonski pogoj sprememb v zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti za priznavanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
  • 40.
    VSL Sklep I Cp 817/2018
    30.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00018912
    ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 252, 386.
    ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - obrazloženost ugovora - standard obrazložitve sklepa - pravica do izjave - začetek postopka osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdni postopek
    V postopku pri ugovoru zoper plačilni nalog sodišče preizkuša obrazloženost ugovora, ne pa vsebinske utemeljenosti. Zato po ustaljeni sodni praksi v primeru ocene, da je ugovor obrazložen, sodišču prve stopnje ni treba podrobneje navajati razlogov o tem, zakaj šteje ugovor tožene stranke za obrazložen. O vseh pravno relevantnih trditvah strank se bo moralo izjaviti sodišče v pravdnem postopku, ki bo sledil.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 22
  • >
  • >>