KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014865
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-3. KZ-1-UPB2 člen 91, 91/3, 196, 196/1.
preložitev glavne obravnave - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti - zastaranje kazenskega pregona
Po odhodu zagovornika, potem ko mu je bilo obrazloženo, da njegovemu predlogu za preložitev ni bilo ugodeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno tudi, ko je po izjavi obdolženke, da ne soglaša, da bi se glavna obravnava nadaljevala v nenavzočnosti zagovornika, obdolženko pozvalo, naj si takoj vzame drugega zagovornika, kar je slednja zavrnila, nato pa je pravilno glavno obravnavo, potem ko jo je zapustila še obdolženka, nadaljevalo.
Pritožbeni očitek, da se sodišče v obrazložitvi sodbe z zastaranjem ne ukvarja, je neutemeljen, saj je iz odločitve, ko je obdolženko spoznalo za krivo, razvidno, da je ocenilo, da kazenski pregon ni zastaral, in dejstva, da kazenski pregon ni zastaral, v sodbi ni potrebno pojasnjevati. Zastaranje kazenskega pregona bi za obravnavano kaznivo dejanje glede na čas storitve, in ker gre za kolektivno kaznivo dejanje, nastopilo 1. 11. 2018, glede na tretji odstavek 91. člena KZ-1 pa bi nastopilo šele v aprilu 2019, saj zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe.
ZJN-2 člen 24, 24/2, 24/2-a, 24/5, 109, 109/1, 109/1-5, 109/4, 109/6. ZJN-3 člen 39, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 14/1, 15, 15/1.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - odgovornost za prekršek - odgovornost odgovorne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - meje sankcioniranja prekrškov - izrek stranske sankcije - izločitev iz postopka javnega naročanja
Vsi pritožniki so že tekom postopka pri sodišču prve stopnje (tako kot sedaj v pritožbi) uveljavljali enake razloge, zakaj menijo, da niso storili prekrška, ki se jim očita oziroma, da za prekršek niso odgovorni, vendar pa je vse te navedbe že v izpodbijani sodbi argumentirano ovrglo že sodišče prve stopnje in s temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je obširno in podrobno navedlo, zakaj je šlo v tem primeru za enotno javno naročilo blaga in kaj spada pod navedbo "instrumentarji" in zakaj v tem primeru ne gre za nujno nabavo instrumentarja „skrajna sila“ (vključno z "rezervnimi deli") in pri tem je tudi pravilno ocenilo pričevanje priče C. C. ter pri tem pravilno izpostavilo tudi širok trg v Evropski uniji. V zvezi s tem pa predlagatelj v odgovoru na pritožbi pravilno izpostavlja, da je obdolžena pravna oseba takšno javno naročilo v preteklosti že uspešno izvedla enotni postopek oddaje javnega naročila, kot je to v svoji sodbi navedlo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je nemogoče in nelogično, da je obdolžena pravna oseba imela v 19 mesecih kar za več kot 60.981,67 EUR brez DDV nujnih nabav instrumentarja, istočasno pa v obdobju od dne 1. 3. 2009 (ko se je iztekel okvirni sporazum za nabavo instrumentarja z gospodarsko družbo H. d.d.) ni bilo za nabavo instrumentarja izvršeno nobeno javno naročilo po določbah ZJN-2.
Prav tako sodišče prve stopnje v svoji sodbi navaja pravilne razloge, zakaj je pri odločanju o obravnavanem prekršku (v času storitve je veljal ZJN-2) uporabilo novejši predpis, torej ZJN-3. Glede na v postopku nedvomno ugotovitev, da sta A. A. in B. B. kot odgovorni osebi podpisali naročilnice brez izvedenega postopka javnih naročil, je sodišče prve stopnje navedeno dejansko stanje pravilno subsumiralo pod določbo 5. točke prvega odstavka 109. člena ZJN-2 (ki je veljal v času storitve prekrška), prav tako je pravilno uporabilo določila prvega odstavka 15. člena ZP-1. Po tej določbi je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, pri čemer je bilo nedvomno ugotovljeno, da sta naročilnice podpisala A. A. in B. B., ki sta kot vodstveni kader (vsak v svojem obdobju) nedvomno nastopali v imenu, za račun in tudi s sredstvi pravne osebe glede na to, da je šlo za nabavo instrumentarja za pravno osebo. Nabor odgovornih oseb je bil z Novelo ZP-1G res razširjen, vendar je bil razširjen v tem smislu, da je odgovorna oseba neposredni storilec ali pa je to oseba, ki je pri določenem subjektu (pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku itd.) pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko postopek prepreči. V obravnavanem primeru pa se odgovornima osebama očita prekršek kot neposrednima storilkama zaradi njunih podpisovanj naročilnic.
Tožnik je tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazal, da je obstajal ustni dogovor za plačilo opravljenega dela. Dejstvo je, da urna postavka v Republiki Sloveniji ne more biti enaka urni postavki na Norveškem oziroma Nemčiji. Prav tako pa je tožena stranka glede višine plače zatrjevala različne zneske in ji sodišče ni moglo slediti. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločalo tudi na podlagi 17. člena ZDR-1, ki sicer določa pisnost pogodbe, pri čemer pa četrti odstavek določa, da če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, to na veljavnost pogodbe na vpliva.
prispevki za socialno varnost - obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - interventni ukrepi
Z veljavnostjo ZUJF od 31. 5. 2012 je odpadla pravna podlaga za odpis, delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje tako, da odpis dolga po 31. 5. 2012 ni več mogoč v nobenem primeru, ne glede na status posameznih oseb ali različne situacije v posameznih primerih in možnosti plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
finančni leasing - odstop od pogodbe o leasingu - vrnitveni zahtevek
Finančni lizing je specifičen pravni posel, ki ga ni mogoče uvrstiti med klasične tipe pogodb. Pri tem poslu gre za kompleksni, atipični pogodbeni odnos, ki ga opredeljujejo predvsem specifične pogodbene klavzule. Ključnega pomena pa je, da so pri finančnem lizingu izraženi drugačni interesi: dajalca izpostavlja interes financiranja, jemalca pa interes uporabe. Finančnega lizinga ni mogoče enačiti z najemom, kot je to pravilno in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje. Pojem najem običajno označuje transakcijo, pri kateri lastnik pogodbeno prepusti posest na svojem premoženju drugi osebi, za določeno najemno obdobje, ki je krajše od življenjske dobe premoženja, v zameno za določena periodična denarna plačila. Po koncu obdobja se premoženje vrne k lastniku, pri čemer najemnik med najemnim obdobjem nima lastniških interesov glede premoženja najema. Toda pojem najema se uporablja tudi v smislu transakcij, katerih ključna funkcija je financiranje nakupa premoženja. Končni cilj te transakcije je, da lastnik premoženja pridobi povrnjeno naložbo v premoženje, skupaj z obrestmi, medtem ko ima oseba, ki dobi posest na predmetu, pravice in obveznosti, ki so v praksi vzporedne z lastnikovimi. Zaradi tega je transakcija po imenu finančni lizing pravzaprav zavarovan finančni mehanizem in ne dejanski najem. Iz tega razloga je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni šlo za pravni posel najema in zato uporaba določb Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) ne pride v poštev.
ZDR-1 člen 33, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost delavca
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je spornega dne tožnik v telefonskem razgovoru delovodji sporočil, da ga ne bo na delo, je zmotna presoja, da je podan odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, bistvo katerega je, da delavec kljub najmanj petdnevni odsotnosti z dela delodajalca ne obvesti o razlogih odsotnosti. Vendar pa še vedno ostaja v odpovedi naveden in obrazložen odpovedni razlog - neupravičena odsotnost z dela, ki ga je toženec dokazal. Z neupravičeno, več kot 5 dni trajajočo odsotnostjo delavca z dela, zaradi katere je prišlo do težav v poslovanju toženca oziroma izgube posla, so podani vsi elementi hujše kršitve iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016015
OZ člen 319, 319/1, 320. ZIZ člen 15, 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 43, 43/1, 43/3, 43/4, 55, 55/1, 55/1-7, 166, 166/2. ZPPDID člen 1, 1/1. ZPP člen 155, 155/1, 207, 207/2, 358, 358-5.
nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom izvršbe - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - naknadna objektivna kumulacija - izvensodna prodaja - izbrisna pobotnica - izbris hipoteke - ponoven vpis hipoteke - odpoved terjatvi - odpust dolga - odpoved zavarovanju terjatve - odpoved pravici do izterjave - preklic umika izvršilnega predloga - časovne meje pravnomočnosti - stroški ugovora in odgovora na ugovor - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - nepotrebni stroški - stroški za sestavo vloge - prekinitev izvršilnega postopka - enoten izvršilni postopek
Upnika naknadno ne moreta več preklicati svojega umika predloga za izvršbo na sporno stanovanje, četudi sta predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na isti predmet vložila v prepričanju, da dolžnica ni ravnala v skladu s sklenjenim dogovorom o izvensodni prodaji stanovanj.
Iz določila tretjega odstavka 34. člena ZIZ je jasno razvidno, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katerih je bila izvršba že dovoljena in ustavljena.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - obstoj pravno odločilnega dejstva v času izdaje prvostopenjskega sklepa
Ko sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke, lahko upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času izdaje sodne odločbe. To velja tudi v primeru, ko sodišče odloča o zahtevi tožeče stranke (najemodajalca) za izdajo izpraznitvenega naloga.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/3, 46, 51, 51/1.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - specificirani stroškovnik - zahtevnost izvedenskega dela - kriteriji za oceno zahtevnosti
Priglašene nagrado je izvedenec opredelil za vsako posamezno opravilo (študij spisa in izdelava mnenja) le zneskovno, ne pa tudi po obsegu ali težavnosti.
Glede na to, da je bilo izvedencu med drugim naloženo, (1) naj odgovori tudi na pravna vprašanja, kar je naloga sodišča in (2) naj opozori sodišče na morebitna druga ugotovljena dejstva in okoliščine, za katere meni, da so pomembna pri obravnavani nezgodi, kar je naloga pravdnih strank, saj to spada v trditveno podlago, pritožbeno sodišče predmetnega mnenja ne more ovrednotiti kot zahtevnega. Ne nazadnje v njem ni citirana nobena literatura, ne vsebuje sklicevanja na nobeno strokovno stališče, izvedenec pa niti ogleda kraja nezgode ni opravil.
URS člen 155. ZP-1 člen 8, 156, 156-4. KZ-1 člen 31. ZJN-3 člen 46, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZJNVETPS člen 3, 3/5, 3/5-1, 5, 5/3, 35.
javna naročila - oddaja javnega naročila - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave - podpis pogodbe - pravna zmota - izjema - dolžnost naročnika - naročnik po zakonu o javnih naročilih
Postopek s pogajanji brez predhodne objave je izjema in jo je treba restriktivno razlagati in zanjo morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji.
V obravnavanem primeru v času storitve očitanega prekrška niso bili izpolnjeni kriteriji pravne zmote, ker je v času od februarja 2013 dalje bilo jasno, da je obdolžena pravna oseba naročnik po ZJNVETPS in da so jo določbe glede statusa naročnika zavezovale.
pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Glede na izrecne konkretizirane in obrazložene navedbe tožeče stranke v tožbi, da do kompenzacije ni moglo priti, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 311. člena Obligacijskega zakonika, in sicer vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev ter iztožljivost in likvidnost terjatve, ne obstaja dolžnost sodišča, da toženo stranko še dodatno poziva, da dopolni svoje navedbe in dokaze.
Zmotno meni pritožba, da bi jo sodišče prve stopnje moralo pozvati v smislu konkretizacije navedb in dokaznih predlogov glede obstoja nasprotnih terjatev, slednje namreč presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu in bi pomenilo neupravičeno priviligiranje tožene stranke
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016155
ZDR-1 člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1, 25.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnega delovnega okolja - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - napotitev na delo v tujini
V obravnavani zadevi je podano protipravno ravnanje tožene stranke. Ta je opustila dolžnost zagotoviti tožniku varno opravljanje dela na delovišču v tujini. Glede na to, da je šlo za delovišče, na katerem je delo opravljalo hkrati več delodajalcev, je opustila dolžnost sklenitve pisnega sporazuma o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in določitve delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen ZVZD). Ni določila navodil za varno delo, ki ga je opravljal tožnik, s pomočjo katerega bi tožnika obvestila o varnem načinu dela.
Ob ugotovitvah, da je tožnik zgolj sledil navodilom za delo, in da ni samovoljno polagal lesenih letev pod konstrukcijo, temveč je bilo to njegova naloga, tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti za nezgodo. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in s tem usposabljanje za varno delo je temeljna obveznost delodajalca, ki jo je v obravnavanem primeru kršila tožena stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015030
KZ-1 člen 31, 253, 253/1. ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1.
overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - spravljanje v zmoto - pravni laik - podjetnik - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
V kolikor je sodišče sledilo zagovoru obdolženca glede pravne nevednosti oziroma zmote, bi slednjo moralo obravnavati skladno z določbami 31. člena KZ-1. V tem smislu bi moralo raziskati in v sodbi obrazložiti, ali je bila zatrjevana zmota neizogibna in tako opravičljiva oziroma izogibna in tako neopravičljiva.
Tožnica je spornega dne posredovala dopis po pregledu katerega je sodišče ocenilo, da je nejasen in je zato tožnico pozvalo, da sodišču pojasni, kako je šteti navedeni dopis. Tožnica je odgovorila sodišču, s tem da iz dopisa izhaja, da ne gre niti za pritožbo niti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč zgolj za prošnjo za odobritev varstvenega dodatka. Ker vloga (prošnja) ni bila primerna za obravnavo, jo je bilo potrebno, upoštevaje četrti odstavek 108. člena ZPP, zavreči.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - litispendenca - reparacija - nadomestilo plače - zaposlitev pri drugem delodajalcu - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka tožnice ni dolžna (niti je ne more) prijaviti v zavarovanje za sporno obdobje, to je do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, niti ji za ta čas ni dolžna priznati pravic in prejemkov iz delovnega razmerja, saj za čas, ko je prijavljena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, tožnica ne more zahtevati prijave v zavarovanje in priznanja pravic iz delovnega razmerja še od tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020466
KZ člen 96. ZKP člen 387. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 132, 132/3, 244, 244/2, 382, 382/2, 386, 398, 408. ZIZ člen 79, 101, 102.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost razpolaganja s premoženjem - odprava začasnega zavarovanja - privilegij pridruženja
V stečajno maso stečajnega dolžnika sodi vse njegovo premoženje neodvisno od tega ali je pridobljeno legalno ali ne. Nepremičnini, na katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje, sta postali del stečajne mase dolžnika, zato ni obstajala nevarnost, ki je eden od pogojev za podaljševanje predmetnega ukrepa, da bi dolžnik z njima razpolagal na način, da bi ju prodal oziroma odtujil.
Ker je bila v dobro prehodnega podračuna sodišča prve stopnje plačana sodna taksa, večja od predpisane, in sicer za znesek 150,00 EUR, bi moralo v takšni situaciji sodišče odrediti vrnitev takse po uradni dolžnosti (37. člen ZST-1), vendar tega do dneva vložitve revizije ni storilo. Zato bi moralo šteti, da je bila ob nastanku taksne obveznosti z dobroimetjem v znesku 150,00 EUR na prehodnem podračunu sodišča prve stopnje plačana tudi sodna taksa za revizijo v znesku 127,50 EUR. Iz navedenih razlogov zakonska domneva o umiku revizije po tretjem odstavku 105. a člena ZPP ne pride v poštev.