Tožnica je spornega dne posredovala dopis po pregledu katerega je sodišče ocenilo, da je nejasen in je zato tožnico pozvalo, da sodišču pojasni, kako je šteti navedeni dopis. Tožnica je odgovorila sodišču, s tem da iz dopisa izhaja, da ne gre niti za pritožbo niti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč zgolj za prošnjo za odobritev varstvenega dodatka. Ker vloga (prošnja) ni bila primerna za obravnavo, jo je bilo potrebno, upoštevaje četrti odstavek 108. člena ZPP, zavreči.
ZDR-1 člen 33, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost delavca
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je spornega dne tožnik v telefonskem razgovoru delovodji sporočil, da ga ne bo na delo, je zmotna presoja, da je podan odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, bistvo katerega je, da delavec kljub najmanj petdnevni odsotnosti z dela delodajalca ne obvesti o razlogih odsotnosti. Vendar pa še vedno ostaja v odpovedi naveden in obrazložen odpovedni razlog - neupravičena odsotnost z dela, ki ga je toženec dokazal. Z neupravičeno, več kot 5 dni trajajočo odsotnostjo delavca z dela, zaradi katere je prišlo do težav v poslovanju toženca oziroma izgube posla, so podani vsi elementi hujše kršitve iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 4, 17, 17/4, 18, 22, 22/1, 200, 200/2, 200/3.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.. ZS člen 113a.
obstoj delovnega razmerja - novinar - sodno varstvo - izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - izobrazbeni pogoj
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena kljub neizpolnjevanju v splošnem aktu delodajalca določenih pogojev za opravljanje dela (enako velja glede faktičnega delovnega razmerja) zgolj zato ni možno šteti za nično, temveč kljub temu velja.
Tožnici na podlagi odpovedi civilnopravne pogodbe ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje, ki se domneva na podlagi 18. člena ZDR-1. Tožnici v delovnem sporu ni bilo treba zahtevati razveljavitve odpovedi avtorske pogodbe, temveč je povsem zadoščalo, da je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja in ugotovitev, da ji je spornega dne delovno razmerje nezakonito prenehalo.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 15, 15/1. ZVRK člen 14, 14/7, 16, 16/1, 23, 23/2, 38, 38/1, 38/2.
volilna kampanja - financiranje - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog - namen škodovati
Pri namenu s prekrškom škodovati pravni osebi (v smislu 1. alinee tretjega odstavka 14. člena ZP-1) gre za subjektivno okoliščino, ki jo mora pravna oseba praviloma dokazati z objektivnimi, navzven razvidnimi dejstvi, ki odsevajo vse relevantne okoliščine primera.
Prekršek ni bil storjen z namenom škodovanja pravni osebi, saj je A. A. pred tem kršila določbe ZVRK v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament in torej ne gre za eno in edino postopanje odgovorne osebe, ki bi kazalo na škodni namen, temveč gre preprosto za neskrbno postopanje glavne tajnice, kar pa še ne izključuje odgovornosti pravne osebe.
Ob nastanku taksne obveznosti je bila sodna taksa za revizijo že plačana, kar pa je sodišče prve stopnje spregledalo pri izdaji plačilnega naloga in izdaji sklepa o umiku revizije. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog pravilno presojalo po določbi 6.c člena ZST-1, ker pa ne gre za zamudo pri opravi procesnega dejanja, je njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/3, 46, 51, 51/1.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - specificirani stroškovnik - zahtevnost izvedenskega dela - kriteriji za oceno zahtevnosti
Priglašene nagrado je izvedenec opredelil za vsako posamezno opravilo (študij spisa in izdelava mnenja) le zneskovno, ne pa tudi po obsegu ali težavnosti.
Glede na to, da je bilo izvedencu med drugim naloženo, (1) naj odgovori tudi na pravna vprašanja, kar je naloga sodišča in (2) naj opozori sodišče na morebitna druga ugotovljena dejstva in okoliščine, za katere meni, da so pomembna pri obravnavani nezgodi, kar je naloga pravdnih strank, saj to spada v trditveno podlago, pritožbeno sodišče predmetnega mnenja ne more ovrednotiti kot zahtevnega. Ne nazadnje v njem ni citirana nobena literatura, ne vsebuje sklicevanja na nobeno strokovno stališče, izvedenec pa niti ogleda kraja nezgode ni opravil.
ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 252, 386.
ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - obrazloženost ugovora - standard obrazložitve sklepa - pravica do izjave - začetek postopka osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdni postopek
V postopku pri ugovoru zoper plačilni nalog sodišče preizkuša obrazloženost ugovora, ne pa vsebinske utemeljenosti. Zato po ustaljeni sodni praksi v primeru ocene, da je ugovor obrazložen, sodišču prve stopnje ni treba podrobneje navajati razlogov o tem, zakaj šteje ugovor tožene stranke za obrazložen. O vseh pravno relevantnih trditvah strank se bo moralo izjaviti sodišče v pravdnem postopku, ki bo sledil.
Sodna izvedenka je v mnenju ugotovila, da je tožnica še nadalje zmožna opravljati svoje delo kot trgovinski poslovodja v polnem delovnem času, ker posledice tožničinih bolezni bistveno ne vplivajo na oceno njene delazmožnosti. Zato pri njej invalidnost ne obstaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015083
ZKP člen 10, 10/2, 129.a, 129.a/2, 407, 407/5. KZ-1 člen 55, 86. URS člen 22, 29.
neprava obnova kazenskega postopka - seznanitev strank - pravica do kontradiktornosti - postopek za združitev kazni - zaporna kazen - alternativni način izvršitve kazni zapora
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje odločalo v škodo obsojenca, s tem ko je združilo sicer dve istovrstni zaporni kazni, pri čemer pa se ena izvršuje v obliki zapora ob koncu tedna. Postopek neprave obnove postopka iz 407. člena ZKP spada med izredna pravna sredstva. Za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi pa drugi odstavek 10. člena ZKP izrecno določa, da se lahko pravnomočne sodne odločbe spremenijo samo v obsojenčevo korist.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016155
ZDR-1 člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1, 25.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnega delovnega okolja - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - napotitev na delo v tujini
V obravnavani zadevi je podano protipravno ravnanje tožene stranke. Ta je opustila dolžnost zagotoviti tožniku varno opravljanje dela na delovišču v tujini. Glede na to, da je šlo za delovišče, na katerem je delo opravljalo hkrati več delodajalcev, je opustila dolžnost sklenitve pisnega sporazuma o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in določitve delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen ZVZD). Ni določila navodil za varno delo, ki ga je opravljal tožnik, s pomočjo katerega bi tožnika obvestila o varnem načinu dela.
Ob ugotovitvah, da je tožnik zgolj sledil navodilom za delo, in da ni samovoljno polagal lesenih letev pod konstrukcijo, temveč je bilo to njegova naloga, tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti za nezgodo. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in s tem usposabljanje za varno delo je temeljna obveznost delodajalca, ki jo je v obravnavanem primeru kršila tožena stranka.
Tožnik je tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazal, da je obstajal ustni dogovor za plačilo opravljenega dela. Dejstvo je, da urna postavka v Republiki Sloveniji ne more biti enaka urni postavki na Norveškem oziroma Nemčiji. Prav tako pa je tožena stranka glede višine plače zatrjevala različne zneske in ji sodišče ni moglo slediti. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločalo tudi na podlagi 17. člena ZDR-1, ki sicer določa pisnost pogodbe, pri čemer pa četrti odstavek določa, da če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, to na veljavnost pogodbe na vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014865
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-3. KZ-1-UPB2 člen 91, 91/3, 196, 196/1.
preložitev glavne obravnave - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti - zastaranje kazenskega pregona
Po odhodu zagovornika, potem ko mu je bilo obrazloženo, da njegovemu predlogu za preložitev ni bilo ugodeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno tudi, ko je po izjavi obdolženke, da ne soglaša, da bi se glavna obravnava nadaljevala v nenavzočnosti zagovornika, obdolženko pozvalo, naj si takoj vzame drugega zagovornika, kar je slednja zavrnila, nato pa je pravilno glavno obravnavo, potem ko jo je zapustila še obdolženka, nadaljevalo.
Pritožbeni očitek, da se sodišče v obrazložitvi sodbe z zastaranjem ne ukvarja, je neutemeljen, saj je iz odločitve, ko je obdolženko spoznalo za krivo, razvidno, da je ocenilo, da kazenski pregon ni zastaral, in dejstva, da kazenski pregon ni zastaral, v sodbi ni potrebno pojasnjevati. Zastaranje kazenskega pregona bi za obravnavano kaznivo dejanje glede na čas storitve, in ker gre za kolektivno kaznivo dejanje, nastopilo 1. 11. 2018, glede na tretji odstavek 91. člena KZ-1 pa bi nastopilo šele v aprilu 2019, saj zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3, 148, 163, 163/3, 182.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - zdravstveni pregled
Tožnik je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja že s samo neudeležbo na zdravniškem pregledu, saj za svojo odsotnost ni navedel takih razlogov, ki bi izključili njegovo krivdo.
Tožnik ni imel odobrenega dopusta niti ni bil v bolniškem staležu, zato je izostal neupravičeno, zaradi česar je utemeljeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja.
priznanje novih pravic - sprememba v zdravstvenem stanju - III. kategorija invalidnosti - pravnomočna odločba
Po sodni praksi pravnomočna odločba o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ob nespremenjenem dejanskem stanju, preprečuje priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni mogoče priznati, če je zdravstveno stanje po pravnomočno priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ostalo nespremenjeno. Predmet odločanja o novi pravici so namreč lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pritožbeno sodišče je v praksi že zavzelo stališče, da zavrnilna odločba o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja lahko postane le formalno, ne pa materialno pravnomočna. Z njo namreč zavarovanec ne pridobi nobenih pravic, temveč zgolj obdrži predhodno pravnomočno priznane pravice. To pa pomeni, da se s priznanjem novih pravic od pravnomočnosti zavrnilne odločbe o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja odločbe v primeru, ko do spremenjene invalidnosti pride pred pravnomočnostjo te zavrnilne odločbe, izdane ob zmotno ali pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju, ne posega v pravnomočnost niti v zakonski pogoj sprememb v zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti za priznavanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Ker je bila v dobro prehodnega podračuna sodišča prve stopnje plačana sodna taksa, večja od predpisane, in sicer za znesek 150,00 EUR, bi moralo v takšni situaciji sodišče odrediti vrnitev takse po uradni dolžnosti (37. člen ZST-1), vendar tega do dneva vložitve revizije ni storilo. Zato bi moralo šteti, da je bila ob nastanku taksne obveznosti z dobroimetjem v znesku 150,00 EUR na prehodnem podračunu sodišča prve stopnje plačana tudi sodna taksa za revizijo v znesku 127,50 EUR. Iz navedenih razlogov zakonska domneva o umiku revizije po tretjem odstavku 105. a člena ZPP ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za ugotovitev, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - obstoj pravno odločilnega dejstva v času izdaje prvostopenjskega sklepa
Ko sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke, lahko upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času izdaje sodne odločbe. To velja tudi v primeru, ko sodišče odloča o zahtevi tožeče stranke (najemodajalca) za izdajo izpraznitvenega naloga.
ZZVZZ člen 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 43/1, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pravico do zdraviliškega zdravljenja na stacionaren način je glede na določbo 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravil) mogoče priznati le, če je podano katero od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu Pravil in če zdraviliško zdravljenje zagotavlja izpolnitev vsaj še enega od pogojev iz drugega odstavka 44. člena Pravil. Vsaj eno od bolezenskih stanj, določeno v 45. členu Pravil in vsaj eden od pričakovanih rezultatov zdraviliškega zdravljenja morata biti izpolnjena kumulativno, sicer pravice do zdraviliškega zdravljenja ni mogoče priznati.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - javna priobčitev fonogramov
Na podlagi prvega odstavka 130. člena ZASP je dolžnost plačila primernega nadomestila vezana na javno priobčevanje fonogramov. V skladu s sodno prakso Sodišča EU je kriterij "priobčitve javnosti" izpolnjen samo v primeru, če so fonogrami dostopni dovolj velikemu številu oseb. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka terensko kontrolo 26. 3. 2014 opravila izven delovnega časa poslovne enote tožene stranke. Četudi je tožena stranka ob kontroli fonograme res predvajala, kriterij priobčitve javnosti iz prvega odstavka 130. člena ZASP ob upoštevanju sodne prakse SEU ni izpolnjen, saj ni mogoče šteti, da so bili pri obratovanju lokala tožene stranke izven delovnega časa fonogrami dostopni večjemu številu oseb. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato že iz tega razloga pravilna.