ZKP člen 148, 148/4, 236, 236/1, 236/1-5, 236/2, 237. ZPacP člen 45, 45/2. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 20.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - oprostitev dolžnosti pričanja - zdravnik - poklicna skrivnost - pacientove pravice - razveljavitev sklepa - tajnost zdravstvenih podatkov - odveza varovanja zaupnosti - prostovoljno razkritje podatkov
Če se zaupni podatki o zdravstvenem stanju pacienta, s katerimi razpolaga njegov osebni zdravnik, ki pred sodiščem ni dolžan pričati, vendar o tem ni bil poučen in se ni izrecno odpovedal tej pravici, prelijejo v spisovno gradivo prek dopisa ter izpovedbe drugega zdravnika, ne gre za zakonito pridobljeno dokazno gradivo.
V Kodeksu zdravniške etike ni temelja za odstop od načela tajnosti zdravstvenih podatkov, saj ZKP v tem kontekstu zahteva podanost pogojev, določenih v zakonu, kar pa etični kodeks ni.
Kadar zaupne zdravstvene podatke policiji oziroma sodišču prostovoljno razkrijeta sam obtoženec oziroma njegov zagovornik, za varstvo zaupnosti teh podatkov načeloma ni (več) razlogov.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00019223
ZNP člen 37. OZ člen 131, 198.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - določitev odškodnine v postopku razlastitve - kmetijska zemljišča - status zemljišča - dejanska razlastitev - odvzem posesti - odločba o razlastitvi - poseg v lastninsko pravico - razlastitveni postopek - javna korist - namembnost zemljišča - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - višina odškodnine
Če je predlagateljica nepremičnine nasprotnega udeleženca vzela v posest že pred izvedbo razlastitvenega postopka, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve in s tem nezakonitega posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, pri čemer to velja neodvisno od tega, ali je za odvzem posesti in izgradnjo kolesarske steze obstajala javna korist.
ZIZ člen 40, 40/1, 40/1-1, 252, 252/1. SPZ člen 142, 142/2. ZGD-1 člen 679, 679/1.
opredelitev stranke v postopku - poprava napačne označbe osebe - podružnica tuje pravne osebe - posebna pravila o dokazu prehoda obveznosti - zemljiška knjiga - dolžnik v stečaju - prenehanje glavnega dolžnika - hipotekarno zavarovanje
Podružnica vedno nastopa v imenu in za račun tujega podjetja in ne v lastnem imenu, kar je pravilno upoštevati tudi pri identifikaciji strank postopka. Ni šlo za dva različna upnika in s tem za subjektivno spremembo, kot želi predstaviti dolžnik, ampak le za popravo označbe istega subjekta. Podružnica uporablja firmo matičnega podjetja hkrati s firmo podružnice.
Prehoda obveznosti na novega hipotekarnega dolžnika, do katerega pride po samem zakonu, ni treba posebej izkazati z listino. Za izvršilno sodišče zadošča, da prehod izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00017785
URS člen 22, 34. ZP-1 člen 32, 34, 36, 155, 155/2, 185, 185/2. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
postopek o prekršku proti mladoletniku - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - izbira vzgojnega ukrepa - vzgojni ukrep navodila in prepovedi - ustavitev postopka o prekršku - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - pravica do poštenega postopka
Glede na to, da je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku mladoletniku z izpodbijanim sklepom za dva prekrška po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1 izreklo vzgojni ukrep navodila, je očitno ocenilo, da niso podani pogoji za ustavitev postopka o prekršku proti mladoletniku skladno z drugim odstavkom 185. člena ZP-1.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo pred odločitvijo mnenje Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše ..., na katerega je oprlo odločitev o izreku vzgojnega ukrepa, vročiti mladoletniku oziroma njegovim zakonitim zastopnikom in jim s tem dati možnost, da se o njem izjavijo.
Če zapuščinsko sodišče določi začasnega skrbnika zapuščine, lahko ta v izvršilnem postopku nastopa v imenu neznanih dedičev kot njihov zakoniti zastopnik. V takšnem primeru se torej izvršba opravlja na zapuščino pokojnega dolžnika. Na premoženje dedičev pa se lahko izvršba opravi šele takrat, ko je jasno, kdo so (kar se ugotovi s sklepom o dedovanju) in po tem, ko je izdan sklep o spremembi dolžnika po 24. členu ZIZ.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - pridobivanje skupnega premoženja - skupno premoženje - posojilna pogodba ali darilo - delež na skupnem premoženju - višina deleža na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil prispevek pravdnih strank pri gospodinjskih delih in skrbi za otroke uravnotežen. Glede na razliko v dohodkih pa je nato pravilno zaključilo, da je toženčev delež na skupnem premoženju 70%, tožničin pa 30%.
Tožnik v pritožbi izpostavlja nastanek težko nadomestljive škode, vendar pa okoliščine, na katere se v zvezi s tem sklicuje (da je plača njegov edini vir dohodka, da nima drugega premoženja, da je ostala samo plača partnerke, s katero živi v najeti nepremičnini, da pa ne gre le za materialni vidik, saj je publicist in pisatelj ter javno znana oseba, zato bi nastala velika škoda tudi njegovemu ugledu in dobremu imenu) ne dajejo podlage za izdajo regulacijske odredbe.
zamuda roka za ugovor - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - trditveno in dokazno breme stranke
Trditveno in dokazno breme glede opravičljivega razloga za zamudo je bilo na dolžniku, ki bremena ni zmogel. Sodišče ni tisto, ki bi moralo samo raziskovati dejansko stanje brez aktivnosti dolžnika in ga pozivati, da predloži dodatne dokaze. V skladu z razpravnim načelom je dolžnik tisti, ki mora utemeljiti svoj predlog z dokazi, za katere meni, da potrjujejo njegove trditve (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015382
OZ člen 6, 6/1, 336, 336/1, 346, 360, 574, 574/2. ZPP člen 72, 72/2.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - zastaranje - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - izločitev sodnika - prepozen predlog
Tožnik bi lahko zahteval vrnitev posojila že takrat, ko je mogel in moral vedeti, da se toženec z njegovim posojilom ne bo lotil načrtovanega projekta. Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in dejstvo, da toženec te pravice ni izkoristil, nimata vpliva na zapadlost toženčeve terjatve in na začetek teka zastaralnega roka. Tudi ni pomembno, ali in kdaj je bil toženec sam pripravljen vrniti posojilo, medtem ko zatrjevanega dogovora o odlogu vračila posojila tožniku ni uspelo dokazati.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje - zmota - nedopustna grožnja
Kot je tožnica sama izpovedala, se je zavedala, da ji bo s podpisom sporazuma prenehalo delovno razmerje. To je ključno dejstvo spora. Navedeno sta potrdila tudi oba sodna izvedenca psihiatrične stroke. Ker je bila sposobna razumeti pomen svojega ravnanja in izraziti svojo voljo, neutemeljeno navaja, da podpisa sporazuma ni mogla zavrniti.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje družbene lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - prehod lastninske pravice - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja
ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj določa milejše pogoje, kot jih predpisuje Zakon o zemljiški knjigi. Če so v ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja; če zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, pa ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika.
ZVEtL-1 ne omogoča rešitve, po kateri bi sodišče ugotovilo, da lastnik posameznega dela ni znan, ter izbrisalo obstoječo vknjižbo lastninske pravice oziroma jo razglasilo za neučinkovito.
ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogoča, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja. Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik.
neupravičena obogatitev - verzija - vlaganja v nepremičnino tretjega - zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj
Ugotovitev, da kupec za nepremičnino ne bo pripravljen plačati več, kot je strošek gradnje nepremičnine z enako uporabnostjo, ne zadošča, saj je kupec lahko pripravljen plačati manj kot znaša ta strošek. Vrednost vlaganj je treba primerjati s tržno vrednostjo nepremičnine, ali vsaj vrednostjo nepremičnine, ugotovljeno na kakšen drug način.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - preživljanje mladoletnega otroka - pravica do osebnih stikov z otrokom - stiki v korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - izvedensko mnenje - volja otroka - varovanje koristi otroka
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 706/2009 z dne 3. 12. 2009 navedlo, da pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (tako imenovana kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (tako imenovana dolgoročna korist).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a. ZPSPP člen 26, 26/1, 28.
izvršba - izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba po ZPSPP - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - odstop od najemne pogodbe - sodno uveljavljanje odstopa
Po posebnih pravilih Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih mora najemodajalec s tožbo oziroma predlogom za izdajo izpraznitvenega naloga, s katerim uveljavi odpovedno pravico, zahtevati (uveljaviti svojo pravico), da sodišče najemniku naloži izpraznitev poslovnega prostora ali poslovne stavbe, ki je predmet najema, in njeno vrnitev najemodajalcu. Zato notarski zapis take najemne pogodbe ni ustrezen izvršilni naslov za prisilno izpolnitev obveznosti najemnika vrniti poslovni prostor.
določitev pripadajočega zemljišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - javna cesta - javna cesta na zasebnem zemljišču - kategorizirana javna cesta - občinska javna cesta - dopolnitev izvedenskega mnenja - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Pripadajoče zemljišče k stavbi ne posega v javno cesto, ker do širitve ceste ni prišlo in gre v naravi za zelenico.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu - gradnja na tujem svetu - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Tožnika kljub postavljenemu zahtevku na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v predmetni pravdi nista podala (nove) trditvene podlage, ki bi takšen zahtevek utemeljevala. Bistvo njunih trditev, s katerimi utemeljujeta, da sta sporno nepremičnino priposestvovala, še naprej ostaja stališče, da je bil njun pravni prednik (tudi) na podlagi izdanih sodb v dobri veri, da je z gradnjo na tuji nepremičnini na tej pridobil lastninsko pravico. Navedena zatrjevanja pa pomenijo ponovno uveljavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi določb gradnje na tujem.
napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - vpis v zemljiški knjigi - verjetnost pravice - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Po ustaljeni sodni praksi je v primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
ZDR-1 člen 128, 130, 148, 154.. ZDCOPMD člen 3.. OZ člen 352.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61, 73.
nadurno delo - službeno vozilo - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožena stranka je bila s tem, ko je tožnik mimo njene volje uporabljal službeni tovornjak prikrajšana, in sicer najmanj v višini amortizacije vozila, gum in goriva.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo določbo 148. člena ZDR-1, da pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa ta ne sme presegati več kot 56 ur na teden, in da se upošteva delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Kljub temu, da je delovni čas neenakomerno razporejen, mora v referenčnem obdobju dosegati polni delovni čas, določen v pogodbi o zaposlitvi, zato so vse ure, ki presegajo tako ugotovljeni polni delovni čas, nadure, ki jih je tožena stranka dolžna tožniku plačati.
dopolnilna sodba na drugi stopnji - odločitev o stroških postopka - dopolnitev sodbe
V primeru, ko izrek sodbe vsebuje le obsodilni del, ne pa tudi zavrnilnega v celotnem delu preostanka zahtevka, iz obrazložitve pa izhaja, da gre za nehoteno opustitev, pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe.
Ker je dolžnost povračila stroškov odvisna od končnega uspeha v postopku, sodba in dopolnilna sodba pa tvorita celoto, izdaja dopolnilne sodbe posledično vpliva tudi na stroškovno odločitev, zato je višje sodišče sodbo dopolnilo tudi pri odločitvi o pravdnih in pritožbenih stroških.