CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015104
ZIZ člen 274, 274/2. ZPP člen 5, 8, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - varščina namesto začasne odredbe - višina varščine - vrednost vozila - opredelitev do predloženih dokazov - sklep se ne da preizkusiti - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave
Zakon ne predpisuje kako visoka mora biti varščina, mora pa biti takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve
Na tek zastaranja terjatve proti lastniku niso vplivali izvršilni postopki, ki jih je upravnica z namenom izterjave neplačanih stroškov obratovanja, upravljanja in vzdrževanja sprožila proti najemnikom poslovnega prostora.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 243. ZDavP-2 člen 49, 49/1, 49/4, 76, 145, 145/1, 145/2, 145/2-2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o zavarovanju - ugovorni razlog
Pritožnik ima sicer prav, da seznam izvršilnih naslovov predstavlja evidenco terjatev, vendar gre za evidenco ne samo zatrjevanih terjatev do dolžnika, gre za evidenco posameznih izvršilnih naslovov. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku izvršbe (zavarovanja) smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. Iz tega nadalje izhaja, da lahko dolžnica v postopku zavarovanja ugovarja dovoljenemu zavarovanju iz več razlogov (ki so primeroma navedeni ZIZ). Tako lahko na primer ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v tistem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve izvršbe), kar je nazorno pokazal ta primer, ko ima seznam 1089 zaporednih številk.
Pogodbeno določilo postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom v njegovo jasnost. Ker je bil s sodno poravnavo določen čas plačila in s tem nastop plačilne zamude, tožena stranka ni uspela zasejati dvoma glede obrestovanja terjatve. Namen določitve roka plačila je ravno opredelitev zamude, katere posledica so zamudne obresti.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00019223
ZNP člen 37. OZ člen 131, 198.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - določitev odškodnine v postopku razlastitve - kmetijska zemljišča - status zemljišča - dejanska razlastitev - odvzem posesti - odločba o razlastitvi - poseg v lastninsko pravico - razlastitveni postopek - javna korist - namembnost zemljišča - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - višina odškodnine
Če je predlagateljica nepremičnine nasprotnega udeleženca vzela v posest že pred izvedbo razlastitvenega postopka, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve in s tem nezakonitega posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, pri čemer to velja neodvisno od tega, ali je za odvzem posesti in izgradnjo kolesarske steze obstajala javna korist.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.
Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
prometna nezgoda - nesporen temelj zahtevka - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - primerjava s primeri iz sodne prakse - poškodba kolena - poškodba palca desne roke - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - subjektivni in objektivni kriterij
Pritožnik je bil poškodovan v prometni nezgodi, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Utrpel je poškodbi levega kolena in palca desnice, in sicer na levem kolenu raztrganino sprednje križne vezi, delno raztrganino notranje kolateralne vezi in delno raztrganino zadnje križne vezi, na desni roki pa zvin sklepa.
Tožnik je za poškodbo, ki jo je mogoče uvrstiti v III. kategorijo glede na Fischerjevo razvrstitev intenzivnosti poškodb (srednje hudi primeri), prejel 25,6 povprečnih plač. Ob primerjavi odškodninskih primerov, se pokaže, da tožniku prisojena odškodnina ni previsoka.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka iz opravičenega razloga - utemeljen razlog - kriterij krivde - standard nezakrivljenosti - malomarnost stranke - skrbnost stranke
Tožnica ni izkazala vzroka, ki bi upravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Pravilno je prvostopenjsko sodišče poudarilo, da je vzrok zamude opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je torej mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Le nezakrivljeno ravnanje stranke, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Zamuda (neudeležitev) naroka je posledica tožničinega malomarnega ravnanja, ko je na obvestilu o preklicu naroka spregledala jasen zapis, da se preklicani narok preloži na drug datum, kar ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00014332
ZNP člen 37. SPZ člen 77. ZPP člen 73, 73/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mejni spor - sodna ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - hierarhija kriterijev za ureditev meje - močnejša pravica - pravni interes za pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča
Ker se sodišče prve stopnje do številnih dokazov predlagateljic, s katerimi sta dokazovali svojo močnejšo pravico na spornem svetu, ni opredelilo, jima je odvzelo možnost enakega obravnavanja v postopku, hkrati pa je dejansko stanje glede dobrovernosti posesti spornega mejnega prostora ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je vplivalo na pravilno uporabo materialnega prava (kriteriji za ureditev meje iz 77. člena SPZ).
ZPP v četrtem odstavku 73. člena določa, da je potrebno pred izdajo sklepa o izločitvi pridobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva, ne predvideva pa vročitve navedene izjave sodnika v odgovor stranki, ki je predlagala izločitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015175
OZ člen 579, 583, 583/3. SPZ člen 92, 99. URS člen 67. ZLS člen 7.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - negatorna (opustitvena) tožba - posodbena pogodba - prekarij - preklic prekarija - konkludentna izjava volje - vrnitev stvari - tožbeni zahtevek - izvršljivost sodne odločbe - opredelitev nepremičnine - identifikacijski znak nepremičnine - samoupravna lokalna skupnost - socialna funkcija lastnine
Tožencu ni mogoče naložiti, da poskrbi za odstranitev oseb, ki niti njemu niso (vse) poznane in z njem niso (trajno) povezane v smislu, da bi jim lahko odrejal, kje se lahko zadržujejo in prebivajo.
Ni treba, da bi bila preklicnost uporabe izrecno dogovorjena, temveč zadošča, da izhaja iz okoliščin primera.
Zagotavljanje gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine lokalne skupnosti ni v pristojnosti posameznikov in njihovih združenj.
Prav tako je za vprašanje, kaj pomeni ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP, nerelevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
Tožena stranka stroškov v postopku ni priglasila, pač pa je priglasila stroške tožeča stranka v tožbi. Prvostopenjsko sodišče je pri oceni in odmeri stroškov upoštevalo stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka in jih štelo za stroške tožene stranke ter jih naložilo v plačilo tožeči stranki, kar tožeča stranka v pritožbi pravilno izpodbija.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje po ODZ - dobroverna posest - pristna posest - zakonita posest - poštena posest - dedič - raziskovalna dolžnost - ugotovitveni zahtevek
Res je paragraf 1460 ODZ za priposestvovanje zahteval tudi pravično (zakonito) posest, to je posest, ki je imela podlago v ustreznem pravnem naslovu, vendar pa pravnega naslova priposestvovalcu v primeru najdaljše priposestvovalne dobe (to je 30 ali 40 let) ni bilo treba navesti (glej paragraf 1477 ODZ). Ker je bila najdaljša doba priposestvovanja s pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960 skrajšana na 20 let, je bilo v istem mnenju sprejeto tudi stališče, da kdor se v sporu s prejšnjim lastnikom kot pošten posestnik sklicuje na 20-letno nepretrgano posest (torej na od takrat dalje maksimalno priposestvovalno dobo), zakonitosti posesti ni dolžan dokazati.
Dedič je dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari.
določitev pripadajočega zemljišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - javna cesta - javna cesta na zasebnem zemljišču - kategorizirana javna cesta - občinska javna cesta - dopolnitev izvedenskega mnenja - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Pripadajoče zemljišče k stavbi ne posega v javno cesto, ker do širitve ceste ni prišlo in gre v naravi za zelenico.
ZDR-1 člen 128, 130, 148, 154.. ZDCOPMD člen 3.. OZ člen 352.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61, 73.
nadurno delo - službeno vozilo - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožena stranka je bila s tem, ko je tožnik mimo njene volje uporabljal službeni tovornjak prikrajšana, in sicer najmanj v višini amortizacije vozila, gum in goriva.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo določbo 148. člena ZDR-1, da pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa ta ne sme presegati več kot 56 ur na teden, in da se upošteva delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Kljub temu, da je delovni čas neenakomerno razporejen, mora v referenčnem obdobju dosegati polni delovni čas, določen v pogodbi o zaposlitvi, zato so vse ure, ki presegajo tako ugotovljeni polni delovni čas, nadure, ki jih je tožena stranka dolžna tožniku plačati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00014789
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 29. ZMZPP člen 58, 58/2, 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - stalno in začasno prebivališče stranke - prebivališče dolžnika - oseba s prebivališčem v tujini - zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, je treba upoštevati, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Republiki Makedoniji, prav tako pa ima tudi upnik bivališče v Republiki Italiji. Drugi odstavek 58. člena ZMZPP, na katerega se sklicuje upnik v pritožbi, sicer določa pristojnost sodišča Republike Slovenije, če je na njenem območju kakšno toženčevo premoženje, vendar pa mora imeti tožnik stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in izkazati za verjetno, da bo iz tega premoženja mogoče izvršiti sodbo. Ker ima upnik prebivališče v Republiki Italiji, te določbe ni mogoče uporabiti. Glede na vse pojasnjeno pristojnost slovenskega sodišča ni podana, saj ne obstoji nobena navezna okoliščina iz 29. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi takšno pristojnost utemeljevala.
Tožnik je na dan prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, to je 31. 1. 2014, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev skladno s določbami ZObr in ZPIZ-2, zato mu je z izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 23. 12. 2013 s tem dnem utemeljeno prenehalo delovno razmerje.
premestitev na drugo delovno mesto - pravnomočna sodba - poziv nazaj na delo - reintegracija
Tožnik ne upošteva, da je bil toženi stranki s sodbo naložen ne le poziv tožnika na prejšnje delovno mesto, ampak tudi priznanje pravic na tem delovnem mestu. Napačno navaja, da je naloženo obveznost "pozvati nazaj na delovno mesto" (ki se sicer v sodni praksi pogosteje uporablja v zvezi z naloženo obveznostjo reintegracije delavca v delovno razmerje v posledici njegovega nezakonitega prenehanja) razumeti le tako, da ga mora tožena stranka sicer pozvati nazaj na delovno mesto, ključno pa naj bi bilo njegovo izbirno upravičenje, da to sprejme ali zavrne - da se torej na poziv odzove ali pa ne, kar pa ne drži.
umik predloga za začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika
V obeh pritožbah je izjava, da vložnik preklicuje stečajni postopek. Kaj takega po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka ni mogoče. Vložnik predloga sicer lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne, vendar pa le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Kasneje kaj takega ni več mogoče.
ODZ paragraf 883, 1175, 1178, 1179, 1180, 1190. ZOR člen 371, 374. OZ-UPB1 člen 51. ZPP-UPB3 člen 180, 180/1, 286a, 182, 182/3, 337.
societeta - pravila ODZ - poslovno sodelovanje - dokazna ocena izpovedbe prič - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - aktivna in pasivna legitimacija strank
Družba civilnega prava oziroma societeta je pogodbena zveza več oseb za dosego skupnega namena s skupnimi sredstvi oziroma drugačnim prispevkom, lahko tudi v delu ali stvareh. Bistveni opredelilni elementi te družbe so: obstoj več družbenikov; pogodba; skupni namen ter sodelovanje oziroma prispevek posameznega družbenika v denarju, sredstvih, delu ali drugi premoženjski vrednosti. Pri družbi civilnega prava gre za obligacijsko razmerje in za pravno obliko. Družba civilnega prava ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register ter ni procesno (ne aktivno ne pasivno) sposobna.