obnova postopka - lokacijsko dovoljenje - vložen zahtevek za denacionalizacijo zemljišč - stranka v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja
Vložena zahteva za denacionalizacijo daje denacionalizacijskemu upravičencu lastnost stranke v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja, kar pomeni, da s tem tudi lastnost upravičenega predlagatelja obnove postopka po 9. točki 249. člena ZUP (1986).
Napačna ali nepopolna utemeljitev zavrnitve dokaznega predloga ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ampak bi lahko bila le kršitev postopka po 7. odstavku 364. člena istega zakona, ki je bistvena v smislu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP samo pod pogojem, da je vplivala na zakonitost sodbe.
Pri kaznivem dejanju posebno hude telesne poškodbe po 135. členu KZ odpustitev kazni (44. člen KZ) ni mogoča.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - obstoj kaznivega dejanja - odplačnost posla z mamili - podaritev mamila
Podaritev mamila je lahko glede na okoliščine posameznega primera kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ, lahko je kaznivo dejanje po 1. odstavku 197. člena KZ ali kakšno drugo kaznivo dejanje (na primer zoper življenje ali telo ali celo idealni stek več kaznivih dejanj), ali pa je sploh nekaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku.
enotno dovoljenje za gradnjo – priznanje položaja stranke – vplivno območje sanacije
Vse osebe, ki prebivajo na območju, ki je pod vplivom prekomernih emisij, katerih odstranitev naj bi se opravila s predvidenim posegom v prostor, izkazujejo pravni interes udeleževati se postopka, ne glede na to, da je v poročilu o vplivih na okolje, izdelanem na podlagi 56. člena ZVO, navedeno, da prekomernih vplivov v okolju in na zdravje ljudi ni pričakovati, da skladno s tem ni vplivnega območja oziroma razvrednotenja okolja.
Tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je samostojno pravno sredstvo, mora vložnik prikazati pravno relevantnost predlaganih dokazov ter jih tudi utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Obrazložiti in izkazati mora, da je z zavrnitvijo dokaznih predlogov sodišče kršilo obsojenčevo pravico obrambe, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
Ker razlikovanje med zavestno in nezavestno malomarnostjo ne vpliva na višjo ali nižjo stopnjo te vrste krivde (prof. dr. Ivana Bele, Kazenski zakonik s komentarjem, stran 175), sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da je obsojenec storil kaznivo dejanje z zavestno malomarnostjo ni v ničemer kršilo kazenskega zakona.
ZIKS člen 145.ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3.SPZ člen 19, 19/1, 19/2.ZVO člen 16, 16/1, 16/4, 16/5.ZVO-1 člen 3, 3/1-1, 163, 163/1. ZNKD člen 15, 17, 18, 40, 51.ZON člen 37, 40, 53, 55, 85, 85/1, 163, 164, 171, 171/1, 171/7. Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravnoznamenitost (1984).
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnin - oblika vračanja - naravna znamenitost - naravna vrednota - lastninjenje naravnih znamenitosti - lastnina države - lastnina občin - nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa - nepremičnina, na kateri ni mogoče pridobiti lastninske pravice - javno dobro
Zaplenjene nepremičnine, ki so bile razglašene za naravno znamenitost, se vrnejo v naravi tedaj, če niso izvzete iz pravnega prometa oziroma je na njih mogoče pridobiti lastninsko pravico. Slednje je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.
Niso v pravnem prometu nepremičnine, razglašene za naravno znamenitost oziroma za naravno vrednoto, ki so v lasti države in ki so v last države prešle kot posebej določene v seznamu, ki je priloga zakona.
Premoženje je bilo zaplenjeno s pravnomočnostjo kazenske sodbe. Čeprav se je izrek kazenske sodbe glasil na zaplembo vsega premoženja, je bilo po samem zakonu določeno osebno in družini potrebno premoženje izvzeto iz zaplembe. Kateri konkretni predmeti so bili izločeni iz zaplembe, je razvidno iz odločbe izvršilnega sodišča. Ti predmeti niso bili zaplenjeni. Zato tudi ne morejo biti predmet postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja po 145. členu ZIKS.
oblika oporoke - oporoka pred pričami - kdo je lahko priča
Člen 64 ZD ne zahteva, da bi oporočni priči morali poznati zapustnika. Takšne procesne zahteve pa iz določb ZD ni mogoče ugotoviti niti z ostalimi metodami razlage.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost po legi nepremičnine - spor o stvarni pravici na nepremičnini - spor o obstoju solastnine - velikost deležev
Za opredelitev narave spora je bistven tožbeni zahtevek. Ta se glasi na ugotovitev solastnine na nepremičnini. Spor o obstoju solastnine na nepremičnini je spor o stvarni pravici, zato je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004377
ZKP člen 143, 149b, 150, 150/1-1, 152, 154, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372/1-1.URS člen 35.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem – odreditev ukrepa – uporaba posnetkov - pravica do zasebnosti – zaupnost in tajnost telekominukacij - podatki o klicih po baznih postajah – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – odločba o kazenski sankciji – izgon tujca iz države
Čeprav je dopustno prikrite preiskovalne ukrepe izvajati le glede kvalificirane oblike določenega kaznivega dejanja, ne pa tudi za temeljno ali privilegirano obliko istega dejanja, je pridobljene dokaze mogoče uporabiti tudi za ta kazniva dejanja, če so bili ob izdaji odredbe preiskovalnega sodnika podani utemeljeni razlogi za sum storitve kvalificirane oblike kaznivega dejanja.
Pravica do zasebnosti je lahko prekršena v primeru nezakonite obdelave podatka, ne pa že s samim mehaničnim zapisom klica. Mobilni operaterji z evidentiranjem pogovorov po baznih postajah evidentirajo le telefonske povezave in ne zbirajo podatkov o gibanju svojih strank. S pridobivanjem teh evidenc po odredbi sodišča pa se ne posega v tajnost pogovorov ali v zasebnost osebe, ki telefon uporablja, dokler se uporaba ne poveže z njegovo prisotnostjo na določenem kraju oziroma v določenem času v povezavi z izvrševanjem kaznivih dejanj.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik z navedbami izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče uveljavljati.
URBANIZEM - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS17975
ZUS člen 73. ZUN člen 73.ZGO-1 člen 2, 2/1-9, 3, 3/3, 200, 200/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznih dovoljenj - gradnja prizidkov - enostavni objekti
Investitor lahko na podlagi gradbenega dovoljenja zgradi samo takšen objekt, kot mu je bil dovoljen. Ustavno sodišče RS je s svojo odločbo, št. U-I-150/04 z dne 1.12.2005 razveljavilo prehodno določbo 1. odstavka 200. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), v delu ki se nanaša na gradnje iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno gradnjo, zato je sodišče pravilno svojo odločitev oprlo na določbo 73. člena Zakona o urejanju prostora.
preživljanje polnoletnih otrok - redno šolanje - pravni standard - bolezen kot upravičen razlog za zastoj pri šolanju
Toženkine zdravstvene težave, h katerim so zdravniki resno pristopili in opravili številne preglede in preiskave, nato pa ji svetovali nadaljnje ravnanje, sta sodišči opredelili kot upravičen razlog za zastoj v študiju. Že sami pregledi in preiskave so po zdravstveni dokumentaciji trajali skoraj dva meseca, odrejeno počivanje in izogibanje obremenitvam pa je toženkino nesposobnost za intenzivni študij še podaljšalo.
Toženka torej iz upravičenih razlogov ni končala prvega letnika v enem študijskem letu, zato v njenem primeru ni mogoče reči, da se ni redno šolala v pomenu pravnega standarda iz 123. člena ZZZDR.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva
V izreku obsodilne sodbe morajo biti navedena dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja (opis kaznivega dejanja) in tista, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona. To so tako imenovana odločilna dejstva, sodišče pa mora v obrazložitvi določno in popolnoma navesti le dejstva, ki jih šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, ni pa dolžno ugotavljati okoliščin, ki niso pravno relevantne za odločitev v posamezni zadevi.
Neutemeljena je razlaga, da bi pri izjavah osumljenca tajnemu policijskemu sodelavcu moral biti prisoten njegov zagovornik po določbi 148. a členu ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23136
KZ člen 229, 229/1.ZKP člen 420, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - obrazložitev - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic
Čeprav ZKP izrecno ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, pa je glede na strogo določene meje preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti (1. odstavek 424. člena ZKP) jasno, da mora vložnik konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona.
Vračilo zakupnine ni upravna zadeva, o kateri bi se odločalo v upravnem postopku. Tožnikova zahteva za vračilo plačane zakupnine je bila zato v skladu s 1. točko 1. odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.