ZUS člen 73. ZUN člen 62.SZ člen 8, 12, 12/3, 24, 31, 31/3.
dovolitev priglašenih del - poseg na skupnih prostorih večstanovanjske hiše - izkazovanje pravice do razpolaganja z zemljiščem - soglasje vseh etažnih lastnikov
Pravice razpolaganja z zemljiščem ni mogoče izkazati zgolj s pogodbo, sklenjeno po Stanovanjskem zakonu za upravljanje večstanovanjske hiše.
VSL KZ člen 70, 70/2, 71, 71/1. EKČP člen 6, 6/3-b, 6/3-c.
zagovornik - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - pripor - načelno pravno mnenje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zmožnost obdolženca za uspešno obrambo
Zgolj okoliščina, da je obdolženec v eni kazenski zadevi v priporu, sama na sebi še ne narekuje obvezne obrambe tudi v drugem postopku, ki teče zoper istega obdolženca. Ne glede na obsojenčevo nizko izobrazbo (končanih sedem razredov osnovne šole), odvisnost od mamil, zelo moteno čustvovanje in dejstvo, da je bil priprt v drugi kazenski zadevi, se po presoji Vrhovnega sodišča pokaže, da sodišče prve stopnje s tem, da obsojencu ni postavilo zagovornika po uradni dolžnosti, ni ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 70. člena ZKP in tudi ne v nasprotju s 1.odstavka in b in c točko 3. odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki obdolžencu zagotavlja pravico do poštenega sojenja.
Tožena stranka bi morala s tožnikovo vlogo postopati po 1. odstavku 67. člena ZUP in od tožnika zahtevati, da postavi jasen zahtevek. Pomembno je namreč, ali je tožnik zahteval izdajo potrdila po 179. ali po 180. členu ZUP.
ZUS člen 73. ZUN člen 75, 75/4, 76c.ZGO-1 člen 2,3, 3/3, 200, 200/1.
ukrep urbanističnega inšpektorja – gradnja v nasprotju z izdanim lokacijskim dovoljenjem – enostavni objekt – odločba Ustavnega sodišča
Če investitor kljub izrečenemu ukrepu nadaljuje z gradnjo, je pravilno uporabljen ZUN, če mu je izrečen nadaljnji ukrep vzpostavitve stanja, kot izhaja iz dovoljenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nezakonito pridobljen dokaz - uradni zaznamek sodnika - rekonstrukcija dogodka - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje se je, glede dejstva, ki zadeva uporabljen čas za poti obdolženca pri storitvi kaznivega dejanja oprlo na ugotovitve opravljene rekonstrukcije in ne na ugotovitve predsednice senata, ki jih je zapisala v uradnem zaznamku dne 5.3.2004 in ki so bile podlaga razpravljajočemu senatu za odločitev, da se opravi rekonstrukcija. Zato vložnik zahteve neutemeljeno navaja, da je sodišče sodbo oprlo na nezakonito pridobljen dokaz in da je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
ZPP člen 339, 339/2-8.ZOR člen 154, 189, 210, 219. ZTLR člen 15.
neupravičena pridobitev - kondikcija - možnost obravnavanja pred sodiščem - odškodnina - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastne stvari - uporabnina - izgubljen dobiček - pravica stranke do izjave v postopku - razpolaganje z nepremičnino v solastnini
Četudi je odgovor pritožbenega sodišča na posamezne pritožbene navedbe res pomanjkljiv oz. ne dosega standarda, ki bi ustrezal pritožnikovi pravici do izjave, pa so pritožbeni očitki, kakor je razvidno iz izpodbijane sodbe, nanašajo izključno na materialnopravna vprašanja, ponovljena pred sodiščem druge stopnje. Iz odločbe sodišča druge stopnje je tudi razvidno, da so bila ta materialnopravna vprašanja obravnavana ter da je pritožbeno sodišče pritrdilo sodišču prve stopnje. Na navedbe pritožnika (sedaj revidenta) pa je pristojno odgovoriti tudi revizijsko sodišče. Tako stranki v obravnavanem položaju ni odvzeta niti učinkovita pravica do izjave.
Toženec, ki je kot solastnik v nasprotju s tožničino voljo oddal solastno stanovanje ter na ta način preprečil, da bi tožnica lahko uporabljala stvari v skladu s svojim solastniškim deležem, ji je za njeno prikrajšanje odškodninsko odgovoren.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23136
KZ člen 229, 229/1.ZKP člen 420, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - obrazložitev - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic
Čeprav ZKP izrecno ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, pa je glede na strogo določene meje preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti (1. odstavek 424. člena ZKP) jasno, da mora vložnik konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - sporazum o pristojnosti
Zmotno je stališče, da je zadeva že v fazi pravde. Dokler se ne odloči o ugovoru proti sklepu o izvršbi, torej o njegovi pravočasnosti, popolnosti, dovoljenosti, obsegu ugovornega izpodbijanja in utemeljenosti oziroma neutemeljenosti, gre še vedno za izvršilno zadevo, saj je lahko rezultat odločitve o ugovoru tak, da do pravde sploh ne pride. Zato je tudi ureditev v drugem odstavku 62. člena ZIZ taka, da sodišče šele po razveljavitvi drugega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti, na katerega se sklicuje upnik ali dolžnik pa se izreče tudi za krajevno nepristojnega in zadevo odstopi (krajevno in stvarno) pristojnemu sodišču.
Vračilo zakupnine ni upravna zadeva, o kateri bi se odločalo v upravnem postopku. Tožnikova zahteva za vračilo plačane zakupnine je bila zato v skladu s 1. točko 1. odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
URBANIZEM - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS17975
ZUS člen 73. ZUN člen 73.ZGO-1 člen 2, 2/1-9, 3, 3/3, 200, 200/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznih dovoljenj - gradnja prizidkov - enostavni objekti
Investitor lahko na podlagi gradbenega dovoljenja zgradi samo takšen objekt, kot mu je bil dovoljen. Ustavno sodišče RS je s svojo odločbo, št. U-I-150/04 z dne 1.12.2005 razveljavilo prehodno določbo 1. odstavka 200. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), v delu ki se nanaša na gradnje iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno gradnjo, zato je sodišče pravilno svojo odločitev oprlo na določbo 73. člena Zakona o urejanju prostora.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik z navedbami izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče uveljavljati.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva
V izreku obsodilne sodbe morajo biti navedena dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja (opis kaznivega dejanja) in tista, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona. To so tako imenovana odločilna dejstva, sodišče pa mora v obrazložitvi določno in popolnoma navesti le dejstva, ki jih šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, ni pa dolžno ugotavljati okoliščin, ki niso pravno relevantne za odločitev v posamezni zadevi.
Neutemeljena je razlaga, da bi pri izjavah osumljenca tajnemu policijskemu sodelavcu moral biti prisoten njegov zagovornik po določbi 148. a členu ZKP.
preživljanje polnoletnih otrok - redno šolanje - pravni standard - bolezen kot upravičen razlog za zastoj pri šolanju
Toženkine zdravstvene težave, h katerim so zdravniki resno pristopili in opravili številne preglede in preiskave, nato pa ji svetovali nadaljnje ravnanje, sta sodišči opredelili kot upravičen razlog za zastoj v študiju. Že sami pregledi in preiskave so po zdravstveni dokumentaciji trajali skoraj dva meseca, odrejeno počivanje in izogibanje obremenitvam pa je toženkino nesposobnost za intenzivni študij še podaljšalo.
Toženka torej iz upravičenih razlogov ni končala prvega letnika v enem študijskem letu, zato v njenem primeru ni mogoče reči, da se ni redno šolala v pomenu pravnega standarda iz 123. člena ZZZDR.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost po legi nepremičnine - spor o stvarni pravici na nepremičnini - spor o obstoju solastnine - velikost deležev
Za opredelitev narave spora je bistven tožbeni zahtevek. Ta se glasi na ugotovitev solastnine na nepremičnini. Spor o obstoju solastnine na nepremičnini je spor o stvarni pravici, zato je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
ZIKS člen 145.ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3.SPZ člen 19, 19/1, 19/2.ZVO člen 16, 16/1, 16/4, 16/5.ZVO-1 člen 3, 3/1-1, 163, 163/1. ZNKD člen 15, 17, 18, 40, 51.ZON člen 37, 40, 53, 55, 85, 85/1, 163, 164, 171, 171/1, 171/7. Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravnoznamenitost (1984).
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnin - oblika vračanja - naravna znamenitost - naravna vrednota - lastninjenje naravnih znamenitosti - lastnina države - lastnina občin - nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa - nepremičnina, na kateri ni mogoče pridobiti lastninske pravice - javno dobro
Zaplenjene nepremičnine, ki so bile razglašene za naravno znamenitost, se vrnejo v naravi tedaj, če niso izvzete iz pravnega prometa oziroma je na njih mogoče pridobiti lastninsko pravico. Slednje je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.
Niso v pravnem prometu nepremičnine, razglašene za naravno znamenitost oziroma za naravno vrednoto, ki so v lasti države in ki so v last države prešle kot posebej določene v seznamu, ki je priloga zakona.
Ker razlikovanje med zavestno in nezavestno malomarnostjo ne vpliva na višjo ali nižjo stopnjo te vrste krivde (prof. dr. Ivana Bele, Kazenski zakonik s komentarjem, stran 175), sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da je obsojenec storil kaznivo dejanje z zavestno malomarnostjo ni v ničemer kršilo kazenskega zakona.