ZAzil člen 25, 25/2, 35, 35/2-1, 36, 36-5.ZUP člen 144, 144/1-2. ZUS člen 73.
pospešeni azilni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje po večdnevnem bivanju v centru za tujce - zavajanje oziroma zloraba postopka
Če iz okoliščin, ki jih tožnik navaja v prošnji za azil oziroma iz okoliščin, v katerih je vložil prošnjo, izhaja, da jo je vložil zato, da bi odložil odstranitev iz Slovenije, prosilec zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, kar pa je razlog za zavrnitev njegove prošnje kot očitno neutemeljene v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku. Tak primer je tudi, če prosilec izrazi namero za vložitev prošnje za azil šele po 7 dneh bivanja v centru za tujce, kjer čaka na prisilno odstranitev iz Slovenije.
ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 52/2, 59, 59/1, 59/2.
ugotovitev solastnine na nepremičnini - izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - nastanek skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju
V postopku za ugotovitev deležev na skupnem premoženju odloči sodišče o obstoju izvenzakonske skupnosti kot o predhodnem vprašanju.
Ob dejstvu, da je tožnik tožbo umaknil, odločitev ni mogla biti drugačna. Posledica takšnega izjalovljenega ravnanja je jasno določena v tretjem odstavku 188. člena ZPP.
sprejem v državljanstvo - dve vlogi - različna pravna podlaga - ista upravna stvar
Glede na to, da postopek sprejema tožnikov v državljanstvo RS na podlagi 10. oziroma 14. člena ZDRS še ni pravnomočno končan, so podani pogoji iz 129. člena ZUP za zavrženje vloge za sprejem v državljanstvo RS po 13. členu ZDRS. Pri navedenih vlogah tožnikov gre za isto upravno stvar (odločanje o sprejemu tožnikov v državljanstvo RS) čeprav na različni pravni podlagi (2.člen ZUP)
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - nedenarni zahtevek - zavrženje revizije
Toženec ni zahteval, da sodišče preveri pravilnost s strani tožnika navedene vrednosti spornega predmeta. Ker ta znaša 320.000 SIT, revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Zgolj postavljanje trditev o sorodstvenih vezeh ene od strank z najemnikom gostinskega lokala v stavbi sodišča, v nobenem primeru ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo.
ZIZ člen 100, 100/1.ZS člen 114, 114/1-43.ZPP člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na dolžnikovo denarno terjatev - stalno bivališče dolžnika
Pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika ZIZ v prvem odstavku 100. člena določa krajevno pristojnost sodišča po območju dolžnikovega stalnega prebivališča. Na navedeno zakonsko določbo se je sklicevalo tudi Okrajno sodišče v Mariboru pri izdaji sklepa o svoji nepristojnosti, vendar je očitno napačno štelo, da Vrhnika kot kraj dolžnikovega stalnega prebivališča spada pod Okrajno sodišče v Ljubljani. Vrhnika je sodni okraj, ki po 43. točki prvega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih spada pod pristojnost Okrajnega sodišča na Vrhniki.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 32, 32/3, 34, 35.ZUP člen 132, 132/1.
azil - pospešeni ali redni postopek - uporaba poročil o stanju v izvorni državi - prevod odločbe - združitev postopkov
Ker je tožena stranka svojo odločitev sprejela tudi na podlagi poročil o stanju v izvorni državi prosilcev, ki jih ni predočila tožnikom, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbi in vrnilo zadevo toženi stranki, da izvede redni ugotovitveni postopek, čeprav tak napotek izrecno ne izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje. Odločba se lahko prevede v jezik prosilca le v njenih bistvenih delih. Čeprav je sodišče vse prošnje tožnikov združilo v en postopek, bo lahko vsak polnoletni tožnik v ponovljenem postopku nastopal samostojno, kot to izrecno določa tudi 1. odstavek 132. člena ZUP.
ZPP člen 44, 44/3, 45, 180, 180/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1, 384/2. ZTLR člen 24. ODZ paragraf 418.
dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - revizija zoper sklep - gradnja na tujem svetu - družbena lastnina - originarna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost graditelja
1. Četrti nasprotni tožnik ob spremembi nasprotne tožbe ni ocenil vrednosti spremenjene tožbe, zato njegova revizija zoper sodbo ni dovoljena. 2. Sklep o dovolitvi oz. nedovolitvi spremembe tožbe ni sklep, s katerim se postopek konča. 3. Niti ZTLR v 24. členu niti pravno pravilo $ 418 ODZ nista omogočala originarne pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu za nedobrovernega oziroma nepoštenega graditelja.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-2, 36/1-5. ZUS člen 72, 73.
azil - pospešeni ali redni postopek - očitno neutemeljena prošnja - namerno zavajanje
Že eno samo neskladje, ki ga prosilec za azil v zvezi s svojo zgodbo ne zna logično pojasniti, zadošča za utemeljen sklep, da prosilec zlorablja azilni postopek. Da je tožena stranka po tem, ko je ugotovila, da v tožnikovih izjavah obstajajo nelogičnosti, neskladja in nekonsistentnosti, tožnika soočila z njegovimi izjavami in mu dala možnost, da se glede tega opredeli in da zadevo pojasni, še ne pomeni, da je tožena stranka začela z izvedbo rednega azilnega postopka.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 174, 177/3, 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
prometna nesreča - podlaga terjatve - odgovornost imetnika motornega vozila - objektivna in krivdna odgovornost - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - prispevek oškodovanca - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - gmotna škoda - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prav prečkanje izven prehoda za pešce je tožniku narekovalo, da še bolj pozorno preveri vse okoliščine za varno prečkanje.
Izvedenec cestnoprometne stroke je na koncu svojega mnenja poudaril, da je glede na zadostno preglednost na področju nesreče cesto mogoče varno prečkati pred prihodom vozil tudi v primeru, če ta vozijo s tolikšno hitrostjo, kot je vozila toženkina zavarovanka. V tej luči se pokaže kot pravilen poudarek pritožbenega sodišča, da je primarni vzrok za nesrečo v ravnanju samega tožnika.
azil – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – namen odložiti prisilno odstranitev iz RS
Tožnik je svojo namero za vložitev prošnje za azil vložil šele 14 dni po tem, ko je bil nastanjen v Centru za tujce zaradi odstranitve iz države. Takšno ravnanje pa dokazuje, da je prošnjo za azil vložil z namenom, da bi preprečil odstranitev iz Republike Slovenije (5. alineja 36. člena ZAzil).
ZAzil člen 27, 27/1-3, 36, 36-5.URS člen 15, 32, 125, 156. ZUS člen 67, 67/2, 73.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja in zlorabe postopka - odložitev odstranitve iz Slovenije
Za omejitev gibanja prosilcu za azil zadošča že sum, da zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, kar je podano tudi s tem, če prošnjo za azil vloži zato, da bi odložil svojo odstranitev iz Slovenije. To pa je podano s tem, da je prošnjo za azil vložil po tem, ko je bil v Slovenijo deportiran iz Francije in je 2 dni čakal na odstranitev iz Slovenije.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - preizkus prerekanih terjatev
Preizkušanje prerekanih terjatev ne pomeni njihovega ugotavljanja po pravilih, po katerih se v pravdnem postopku odloča o utemeljenosti tožbenih zahtevkov. Poravnalni senat ne odloča na podlagi popolne prepričanosti o dejstvih, pač pa prizna terjatev za verjetno že tedaj, če več razlogov govori v prid kot proti obstoju terjatve. Pri tem se omeji na trditve in listinske dokaze, ki jih prispevata prijavitelj in tisti, ki terjatev prereka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog za odpoved - resen razlog
I. Pojem "utemeljen razlog" za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni pravni standard, pri presoji katerega sta dolžna tako delodajalec kot sodišče upoštevati vse okoliščine primera. II. Pri opredelitvi pravnega standarda obstoja krivdnega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poleg ostalega sodišče presoja tudi, kakšne možnosti ukrepanja ima delodajalec nasploh na razpolago.
izbira pokojnine v tuji državi - pravica do izbire pokojnine - pokojninsko obdobje
Ker je tožnik že v letu 1995 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki, na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
Invalidi II. ali III. kategorije so (ne glede na državljanstvo) lahko pridobili pravice do nadomestila plače samo pod pogoji, določenimi v ZPIZ in ZZZPB. Tožnik ni imel osebnega delovnega dovoljenja in ni mogel biti v evidenci brezposelnih, predvsem pa brez delovnega dovoljenja ni mogel biti aktiven iskalec zaposlitve, kar je pogoj za priznanje pravice do nadomestila plače, in samo zato sporne pravice iz socialne varnosti ni mogel pridobiti.