ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 203, 205, 206, 414, 414/1. ZVJS člen 10, 10/1, 21.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - telesne bolečine - strah - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - deljena odgovornost - solidarna odgovornost - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - višina odškodnine - odgovornost upravljalca smučišča - odgovornost osnovne šole - poškodba pri smučanju - šola v naravi
Zmotno je stališče obeh sodišč, da za odškodninsko odgovornost šole zadostuje dejstvo, da smučanje v ugotovljenih razmerah ni bila tožnikova (učenčeva) prostovoljna odločitev. Če pa bi bila odgovornost šole ugotovljena iz kakega drugega razloga, bi šlo za primer solidarne odškodninske odgovornosti dveh povzročiteljev škode. V takem primeru ima upnik možnost tudi, da zahteva plačilo celotne solidarne obveznosti od samo enega solidarnega dolžnika.
odškodninska odgovornost države - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pravica do plačila odškodnine
Določba 26. člena Ustave RS je sicer lahko direktna pravna podlaga zahtevku za plačilo odškodnine, vendar se odškodninska odgovornost države do njenih državljanov ne more raztezati preko okvira škodnih primerov, nastalih kot posledica bodisi le iz njene organizacijske sfere izvirajoče nevarne dejavnosti (po načelu vzročnosti), bodisi protipravnega in krivdnega ravnanja njenih javnopravnih oseb (po krivdnem načelu). Zato iz dejstev, da je država Republika Slovenija priznala tožnikom status žrtve vojnega nasilja in iz tega statusa izvirajoče pravice s področja pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja na podlagi ZZVN ter jim nato priznala in izplačala (sicer omejene) odškodnine po ZSPOZ, ni mogoče sklepati na "priznanje države, da je podan temelj za odgovornost za škodo tožnikov" - za kar se slednji neutemeljeno zavzemajo v reviziji.
tranzitni postopek - carinski dolg - lažna potrditev carinskih listin - carinski zavezanec - uporaba prava EU
Če carinsko blago, za katerega je bil dovoljen tranzitni postopek, ni bilo predano namembni carinarnici oziroma je bila potrditev lažna, je carinski dolg nastal v trenutku, ko bi moralo biti blago predano namembni carinarnici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23147
KZ člen 325.ZKP člen 372, 372/1-1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V cestnem prometu protipredpisno ravnanje enega udeleženca ne izključuje odgovornosti drugega, zato v takem primeru vprašanja vzročne zveze ni mogoče reševati po principu prekinitve vzročne zveze.
V okviru zatrjevane kršitve kazenskega zakona (1. točka 372. člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 325. člena KZ) bi bilo mogoče drugostopenjsko sodbo v povezavi z vprašanjem vzročne zveze izpodbijati le v primeru, če bi sodišče pravilno ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva, vendar pa bi na podlagi pravnih izhodišč (teorij o vzročnosti) sprejelo napačno pravno oceno dogodkov glede vzročne zveze in posledično glede obstoja kaznivega dejanja.
Kadar v predlogu za obnovo postopka navedeni novi dokazi lahko vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, je prekinitev postopka z revizijo smotrna (404/1 člen ZPP).
Ko Vrhovno sodišče odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o priporu, upošteva trditve, da sklepanje o utemeljenem sumu temelji na nedovoljenih dokazih samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen; če je takšna presoja vezana na oceno nasprotujočih si dejstev, tega v tej fazi postopka ni mogoče storiti.
Pogoj za izjavo po 6. odstavku 148. člena ZKP je, da je osumljenec poučen o svojih pravicah in da je njegova izjava dana prostovoljno.
ZIKS-1 člen 24, 24/1-1, 25. ZUS člen 69, 69/1, 69/2.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni - napotitev na specialistični pregled - začasna odredba
Napotitev na specialistični pregled ni razlog, zaradi katerega je mogoča odložitev izvršitve kazni. Začasna odredba v zvezi s tožbo, o kateri je že pravnomočno odločeno, ni mogoča.
dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - redno šolanje - obstoj izvenzakonske skupnosti - zmožnosti preživljalca - potrebe preživljanca - višina preživnine
dovoljenost revizije - odškodninski spor - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - zavrženje revizije
Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago, zato je treba upoštevati le vrednost vsakega od njiju, ne pa njune skupne vrednosti. V tej zadevi je na revizijski stopnji sporna prisoja 1,000.000 SIT odškodnine iz naslova nepremoženjske škode in 31.065 SIT odškodnine iz naslova premoženjske škode. Nobeden od navedenih zneskov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
Stranka v pravdi, ki zamenja bivališče, mora zaradi nemotenega poteka postopka (vročanje) o tem obvestiti sodišče. Če tega ne stori, je vročitev (lahko tudi nadomestna) na označeni naslov pravilna.
denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - dokazovanje
Dokazovanje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, v okviru določb 5. člena ZDen, je specifično glede na veliko časovno odmaknjenost relevantnih dogodkov in samo naravo tovrstnih pravnih poslov. Napako volje v času sklenitve pravnega posla je zato treba ugotavljati ob upoštevanju tedanjih družbenih razmer. Konkretizacija grožnje, sile ali zvijače se zato ne nanaša izključno na trenutek sklenitve pravnega posla, temveč na dejanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti v daljšem časovnem intervalu, ki so vplivala na sklenitev in realizacijo pravnega posla.
ZUS člen 16, 68, 73.ZDSS-1 člen 7, 7/1-5b. ZPP člen19, 19/1, 23, 23/1.
denarna socialna pomoč - stvarna nepristojnost upravnega sodišča
Predmet spora je denarna socialna pomoč, ki je socialni prejemek. Za spore glede socialnih prejemkov pa je po 5. b točki 1. odstavku 7. člena ZDSS-1 sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nadomestna gradnja - priglasitev del - ustrezno upravno dovoljenje
Nadomestna gradnja spornega objekta pomeni novo gradnjo, za katero bi morala tožnika pridobiti novo upravno dovoljenje. Odločba o dovolitvi priglašenih del, ki je bila izdana za adaptacijo starega objekta, pa ni ustrezno upravno dovoljenje za gradnjo novega nadomestnega objekta.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih
Zatrjevanja obsojenčevega zagovornika, da so podana nasprotja v razlogih izpodbijane prvostopenjske sodbe, niso utemeljena, saj je sodišče prve stopnje povsem korektno in brez spreminjanja povzemalo tako izpovedbe prič kot izvedensko mnenje.
ZKP člen 10, 10/2, 371, 371/1-10, 385, 397, 397/1.URS člen 31.KZ člen 212, 212/3.
prepoved reformatio in peus - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - razveljavitev sodbe z odločbo Ustavnega sodišča - obseg spremembe obtožnice ob novem sojenju
ZKP ne ureja primerov prepovedi reformatio in peus, ko je sodbo delno ali v celoti razveljavilo Ustavno sodišče. Takih določb tudi nima Zakon o Ustavnem sodišču. Stališče Vrhovnega sodišča pa je, da je treba to prepoved spoštovati v ponovljenem postopku ob smiselni uporabi omenjenih določb ZKP tudi v primerih, ko je bila sodba razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča, saj bi bilo nelogično in v nasprotju z razlogi, ki so narekovali uzakonitev te prepovedi v ZKP, če bi obdolženec prišel v slabši položaj, čeprav je z ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, izdano v kazenskem postopku, uspel.
Sprememba opisa kaznivega dejanja je v novem sojenju dopustna le v nebistvenih okoliščinah, ki niso v škodo obdolženca. Nadaljevanemu ali kolektivnemu kaznivemu dejanju zato v novem sojenju ni dopustno dodajati novih dejanj v njihovi sestavi, ki jih razveljavljena sodba ni obsegala.