povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - nedopustnost tarifiranja - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zmotno je toženkino revizijsko stališče, da je pri odmeri odškodnine odločilen odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki ga določi izvedenec. Tak pristop bi pomenil, da bi ob enaki poškodbi oškodovancem pripadala enaka odškodnina in bi pomenil nedopustno tarifiranje odškodnin.
Grožnja je v izreku sodbe tako natančno opredeljena, da je iz prikazanega dogodka v zadostni meri razpoznavna ter da je grožnjo z nadaljnjo uporabo sile razumeti kot sestavni del obsojenčevega obračunavanja z oškodovanko.
Glede na ustaljeno sodno prakso sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza. Če ugotovi, da je za odločitev dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da stanja stvari ne spreminjajo, jih sme zavrniti. Dokazni predlog pa mora sprejeti, kakor hitro se izkaže, da bi lahko neizvedeni dokaz ustvarjal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico izrek oprostilne sodbe.
subjektivna in objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja pred sodiščem druge stopnje
Po izrecni določbi 2. odstavka 354. člena ZKP sodišče ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja. To pomeni, da sodišče lahko obsojenca spozna za krivega za tisto dejanje, ki po njegovi presoji izhaja iz opisa kaznivega dejanja. Takšna nevezanost sodišča na obtožbo glede pravne identitete velja tudi v pritožbenem postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23274
ZKP člen 372, 372/1-4, 427.KZ člen 22, 254, 254/1, 254/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - davčna zatajitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - dosežena velika premoženjska korist - poskus
Za dokončano kaznivo dejanje davčne zatajitve po tretjem odstavku 254. člena KZ, tako kot za dejanje po prvem ali drugem odstavku tega člena, ne zadošča vložitev krive davčne napovedi, temveč mora biti dejansko dosežena večja premoženjska korist, do katere pa lahko pride, ko je izdana dokončna davčna odločba, s katero je zaradi ravnanja storilca odmerjena nižja obveznost kot je predpisana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik s ponavljanjem predlogov za nove izvedence tako kot v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo uveljavlja le nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.
Če taksni zavezanec umakne pritožbo pred izdajo sodne odločbe, se mu vrne polovico takse, ki je bila plačana v skladu z ZST ob njeni vložitvi oz. nastanku taksne obveznosti (2 odstavek 32.a člena Zakona o sodnih taksah). Zakon o upravnem sporu niti Zakon o pravdnem postopku, ki se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z Zakonom o upravnem sporu niso urejena, plačilo sodne takse ne določata kot procesne predpostavke za dovoljenost pritožbe zoper sodbo, zato se v primeru, ko pritožnik ob vložitvi pritožbe ne plača sodne takse in kasneje pritožbo umakne, sodna taksa za pritožbo odmeri v skladu z 2.odstavkom 32.a člena Zakona o sodnih taksah.
dokazovanje - dokazna vrednost fotokopije listine - obrazložitev sodbe - predlog za pregon
Ovadba in predlog za pregon sta sestavni del kazenskega spisa, zato prvostopenjsko sodišče ni z ničemer kršilo kazenskega postopka, ko je to navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe.
Fotokopija zdravniškega spričevala ne pomeni prepovedanega dokaza.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora kršitve, ki jih uveljavlja, konkretizirati ter jih tudi primerno utemeljiti, ker jih v nasprotnem primeru sploh ni mogoče preizkusiti.
ZDen člen 5. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč člen 60.
denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - kmetijska zemljišča - prodajna pogodba - arondacija - upravna pristojnost
Pogodba o prehodu nepremičnine v državno last, sklenjena po uvedbi arondacije, ima le naravo sporazuma po 60. členu Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 43/59) in ne predstavlja samostojnega pravnega posla, ki bi morda terjal uporabo 5. člena ZDen.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - vrnitev razžalitve - odpustitev kazni
Vrnitev razžalitve (4. odstavek 169. člena KZ) je okoliščina, ki je v zakonu posebej navedena zgolj kot razlog za fakultativno odpustitev kazni, ne pa kot okoliščina, ki bi izključevala protipravnost oziroma kaznivost ravnanja v primeru vrnjene razžalitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Poznanstvo med sodnicama krajevno in stvarno pristojnega sodišča ter eno od strank, ki je sodnica drugega sodišča, samo po sebi ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti. V skladu z določbami Zakona o sodniški službi mora namreč sodnik ves čas opravljati svojo sodniško službo tako, da varuje ugled in nepristranskost sojenja.
povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske sposobnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri ugotavljanju oškodovankinega prispevka k nastanku in obsegu škode je treba upoštevati tudi, da vozila z večjo maso načeloma predstavljajo večje tveganje nastanka škodnega dogodka in obsega škodljivih posledic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23156
URS člen 23.ZKP člen 420, 420/1.KZ člen 196, 196/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - sojenje v razumnem roku - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - konoplja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Vrhovno sodišče obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v primerih, ko sodba kot celota ni pravnomočna (glede na delno razveljavitev glede soobtoženega v pritožbenem postopku), če bi glede na določbo 1. odstavka 420. člena ZKP načelno vztrajanje pri nasprotnem stališču lahko pomenilo kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS).
Ker je konoplja kot rastlina (Cannabis Sativa L) substanca, ki je na podlagi 3. točke Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami razglašena za drogo in je navedena pod zaporedno številko 32 skupine I (priloga: razvrstitev prepovedanih drog pri Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog), je količina THC v njej irelevantna.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 203, 205, 206, 414, 414/1. ZVJS člen 10, 10/1, 21.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - telesne bolečine - strah - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - deljena odgovornost - solidarna odgovornost - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - višina odškodnine - odgovornost upravljalca smučišča - odgovornost osnovne šole - poškodba pri smučanju - šola v naravi
Zmotno je stališče obeh sodišč, da za odškodninsko odgovornost šole zadostuje dejstvo, da smučanje v ugotovljenih razmerah ni bila tožnikova (učenčeva) prostovoljna odločitev. Če pa bi bila odgovornost šole ugotovljena iz kakega drugega razloga, bi šlo za primer solidarne odškodninske odgovornosti dveh povzročiteljev škode. V takem primeru ima upnik možnost tudi, da zahteva plačilo celotne solidarne obveznosti od samo enega solidarnega dolžnika.
odškodninska odgovornost države - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pravica do plačila odškodnine
Določba 26. člena Ustave RS je sicer lahko direktna pravna podlaga zahtevku za plačilo odškodnine, vendar se odškodninska odgovornost države do njenih državljanov ne more raztezati preko okvira škodnih primerov, nastalih kot posledica bodisi le iz njene organizacijske sfere izvirajoče nevarne dejavnosti (po načelu vzročnosti), bodisi protipravnega in krivdnega ravnanja njenih javnopravnih oseb (po krivdnem načelu). Zato iz dejstev, da je država Republika Slovenija priznala tožnikom status žrtve vojnega nasilja in iz tega statusa izvirajoče pravice s področja pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja na podlagi ZZVN ter jim nato priznala in izplačala (sicer omejene) odškodnine po ZSPOZ, ni mogoče sklepati na "priznanje države, da je podan temelj za odgovornost za škodo tožnikov" - za kar se slednji neutemeljeno zavzemajo v reviziji.
tranzitni postopek - carinski dolg - lažna potrditev carinskih listin - carinski zavezanec - uporaba prava EU
Če carinsko blago, za katerega je bil dovoljen tranzitni postopek, ni bilo predano namembni carinarnici oziroma je bila potrditev lažna, je carinski dolg nastal v trenutku, ko bi moralo biti blago predano namembni carinarnici.
ZIKS-1 člen 24, 24/1-1, 25. ZUS člen 69, 69/1, 69/2.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni - napotitev na specialistični pregled - začasna odredba
Napotitev na specialistični pregled ni razlog, zaradi katerega je mogoča odložitev izvršitve kazni. Začasna odredba v zvezi s tožbo, o kateri je že pravnomočno odločeno, ni mogoča.