1. Tožničina sodelavka je bila nepravilno opredeljena kot samohranilka z otrokom v starosti do dveh let in bi morala biti tožnica z njo primerjana. Tožena stranka tega ni upoštevala in obeh delavk ni točkovala glede na kriterije, določene s Podjetniško kolektivno pogodbo, temveč je točkovala le delovno uspešnost tožnice in ostalih primerjalnih delavcev, zato je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki.
2. 17. člen SKPGd je v 10. odstavku določil uporabo izključevalne metode kriterijev za določanje presežnih delavcev, razen če ni kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba določala možnost uporabe kumulativne metode. Ker je bila tako s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma (Ur. l. RS št. 83/97, 35/98), kot tudi s Podjetniško kolektivno pogodbo tožene stranke določena kumulativna uporaba kriterijev za ugotavljanje trajnih presežkov, bi morala tožena stranka kriterije uporabiti na tak način.
Tožnici je lečeči zdravnik odobril bolniški stalež, zato ji za to obdobje ni mogoče očitati neupravičenih izostankov. Drugačna odločitev zdravniških komisij I. in II.stopnje, da je tožnica do bolniškega staleža upravičena le za del vtoževanega obdobja, je bila v socialnem sporu spremenjena in je sodišče tožnici priznalo bolniški stalež za celotno obdobje, za katerega se očitajo neupravičeni izostanki. Čeprav je bila sodna odločba v socialnem sporu izdana šele po končanem disciplinskem postopku, odločitev zdravniške komisije I. in II. stopnje ne more iti v njeno škodo.
disciplinski postopek - imuniteta sindikalnega zaupnika
Imuniteto sindikalnega zaupnika v zvezi s sindikalno dejavnostjo zagotavlja 4. odstavek 5. člena ZDR. Zoper tožnika ni bil voden disciplinski postopek zaradi sindikalnega delovanja, temveč zaradi kršitve delovne obveznosti, zaradi katere pa ne uživa imunitete, zato delodajalec za vodenje disciplinskega postopka ne potrebuje predhodnega soglasja sindikalne organizacije.
razporeditev - razporeditev na drugo delovno mesto
Sklepa o razporeditvi tožnice na delovno mesto pomivalke, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba od tožničine, nista v skladu z določbo 5. odst. 17. čl. ZTPDR. Tožnico bi bilo dopustno začasno razporediti na takšno delovno mesto samo izjemoma in v posebej določenih primerih, opredeljenih s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo.
ZIZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPlaP člen 81, 81/2, 82, 82/1, 83, 83/1, 83/2.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - zaprtje računa dolžnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Agencija Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 83. člena Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP, Ur. l. RS, št, 30/2002) po uradni dolžnosti zaprla dolžnikov račun ter, da dolžnik transakcijskega računa pri banki ni odprl. Zato je ustavilo izvršbo na denarno terjatev dolžnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za odločitev o ustavitvi izvršbe sodišče prve stopnje v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, ni imelo pravne podlage. ZIZ izrecno ne ureja, kako v postopku izvršbe na sredstva na računu pri organizacijah za plačilni promet, postopa sodišče, kadar po izdaji sklepa o izvršbi pride do ukinitve računa. Zato se je po oceni pritožbenega sodišča treba ravnati po določbah ZIZ, ki urejajo sporni situaciji najbolj podoben primer (2. odst. 3. člena Zakona o sodiščih). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obravnavani primer primerljiv situaciji, ki jo ureja 1. odst. 147. člena ZIZ.
ZOR člen 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 484/1, 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 484/1.
stvarna napaka - jamčevanje za napake - obvestilo o napaki
Ugovor nepravočasnosti ali nepravilnosti reklamacije je obrambni ugovor prodajalca zoper jamčevalne zahtevke kupca, zato se mora na pomanjkljivosti reklamacije prodajalec sklicevati. Če tega dejstva ne uveljavlja, se sodišče na nepravočasnost ne sme sklicevati po uradni dolžnosti.
S tem, ko je tožeča stranka začela reklamacijo obravnavati meritorno, je konkludentno priznala, da je reklamacija tožene stranke pravočasna in popolna.
Popravek napačno zapisane letnice v sodbi s polno obrazložitvijo je treba smiselno šteti tudi kot popravni sklep, zato v pritožbi zatrjevano nasprotje v izreku ni podano.
Ker je podana neomejena solidarna odgovornost tožene stranke za obveznosti OZ E..., so pritožbene navedbe o pomanjkanju pasivne legitimacije in o tem, kdo je s tožečo stranko sklepal posle, neutemeljene.
Načeloma je sicer bistvo storitve posrednika v tem, da spravi v stik z naročnikom osebo, s katero se naročnik prej ni poznal in ni vedel, da imata skupne poslovne interese, vendar je pomembno tudi, da se naročnik in oseba, ki jo je k njemu pripeljal posrednik, pogajata za sklenitev pogodbe.
Tožnik na spomeniku z zemljiščem, ki sicer ni javno dobro, z zatrjevanimi ravnanji ni mogel izključiti posegov drugih v spomenik, s tem pa tudi ne pridobiti dejanske oblasti in posestnega varstva na njem. Odločilna je javna narava (v dejanskem in ne v pravnem smislu) spornega spomenika, ki je na enak način prosto dostopen vsem.
Posestnik je, kdor stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga, med tožnikom in spomenikom pa ni takšne fizične zveze, ki bi mu dajala poseben položaj, za razliko od nekoga, ki se mimo spomenika le sprehodi, ga ogleduje, se ob njem spočije ali pobere smeti. Tudi pritrditev ploščice in občasno čiščenje ne predstavljata takšnih ravnanj. Vsak poseg ali celo sprememba stvari nima za posledico pridobitve posesti.
ZOR člen 185, 192, 185, 192. ZPP člen 154, 154/2, 182, 182/3, 154, 154/2, 182, 182/3.
povrnitev gmotne škode - objektivna kumulacija - pravdni stroški - uspeh v pravdi
Če tožnik s primarnim zahtevkom zahteva višji denarni znesek za povrnitev gmotne škode po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja pred vložitvijo tožbe, s podrednim zahtevkom pa nižji denarni znesek za povrnitev škode na dan popravil, je treba oba zahtevka obravnavati kot en sam zahtevek. Kot zahtevek je treba šteti višji odškodninski zahtevek in glede na ta zahtevek ugotavljati uspeh strank v pravdi.
ZOR člen 185, 189, 189/2, 394. ZPP člen 7, 7/1, 216.
povrnitev gmotne škode - dokazovanje - odločanje po prostem preudarku
Dejstvo, da je tožnik sam popravljal vozilo, nima vpliva na dokazanost ali nedokazanost obsega in višine škode, temveč lahko vpliva na uporabo materialnega prava.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Telesnih bolečin, ki jih oškodovanec trpi pri delu, ni mogoče dodatno upoštevati pri odmeri satisfakcije za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
bančna garancija - neodvisna garancija - cesija - stranske pravice
Za neodvisno garancijo je značilno, da mora garant plačati, brž, ko ga k izpolnitvi koristnik pozove (in svoj poziv ustrezno dokumentira, če je tako določeno v garanciji), ne da bi imel garant pravico presojati, ali je koristnik garancije upravičen do zahtevanega plačila.
Besedilo 2. tč. sporne garancije: "Če dolžnik ne bo izpolnil svojih denarnih obveznosti iz pogodbe...", garantu take pravice po prepričanju pritožbenega sodišča ne daje. Gre zgolj za opredelitev (pravnega) dejstva iz pogodbe, opredeljene v 1. tč. garancije, zaradi katerega je bila garancija izdana (prim. 1. odst. 1083. čl. ZOR).
Neodvisna garancija je abstraktna. To pomeni, da njen učinek ni odvisen od veljavnosti posla ali presoje o obstoju dejstva, katerega uspeh se garantira. Takšna značilnost neodvisne garancije onemogoča njeno uvrstitev med stranske pravice iz 1. odst. 437. čl. ZOR.
ZOR člen 532/1, 532/1. ZZK člen 68/2, 68/2. ZPP člen 105, 180, 105, 180.
predkupna pravica - sklepčnost tožbe
Tožnik bi moral zahtevati poleg razveljavitve same kupoprodajne pogodbe z dne 16.11.1994 tudi razveljavitev zemljiškoknjižne vknjižbe na drugotoženo stranko. V nasprotnem primeru prvotoženi stranki ni mogoče naložiti prenosa nepremičnine na tožečo stranko, ker te nepremičnine nima več. Tožeča stranka pa je predlagala razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama in dolžnost prvotožene stranke, da sklene kupoprodajno pogodbo pod enakimi pogoji z njo. Zgolj na podlagi tako oblikovanega tožbenega zahtevka ob zgoraj povedanem tožeča stranka ne more doseči prenosa nepremičnine nanjo, ne da bi istočasno predlagala tudi razveljavitev stvarnopravnega (zemljiškoknjižnega) prenosa na drugo toženo stranko. Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi take sodbe ne bi moglo izvesti vpisa lastninske pravice oziroma pravice uporabe na tožečo stranko po II. odstavku 68. člena Zakona o zemljiški knjigi, kot zmotno meni tožbeni zahtevek, ki ga je treba obravnavati enotno, lahko torej doseže učinek sanacije kršitve predkupne pravice.
Za pridobitev pravice do pogodbene kazni tako ne zadostuje pogodbeno določilo o njej. Iz določila 5. odst. 273. čl. ZOR namreč sledi, da mora upnik, da bi pogodbeno upravičenje lahko izkoristil, ob sprejemu izpolnitve nemudoma, to je brez odlašanja, sporočiti dolžniku, da vztraja pri plačilu pogodbene kazni. Sklepanje po nasprotnem razlogovanju nas pripelje do stališča, da upnikov molk ob sprejemu izpolnitve pomeni, da se je nepreklicno odrekel pravici do pogodbene kazni. V teoriji posledico upnikove opustitve primerjajo s fikcijo odpovedi pravici do pogodbene kazni.
Kadar se stranke strinjajo, da sodišče odloči brez nove glavne obravnave na seji senata, morajo pri odločanju na seji senata sodelovati isti sodniki, kot na glavni obravnavi, sicer je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Če delovno razmerje preneha nezakonito in delavec zahteva vrnitev na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, je upravičen do vseh pravic, ki bi jih pri delodajalcu imel, če do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi prišlo in ne sme biti v slabšem položaju, kot če bi delal. To pomeni, da pripada takemu delavcu poleg plače tudi dodatek na pogoje dela, če se ugotovi, da bi ta delavec v spornem obdobju opravljal bodisi izmensko delo, bodisi delo v posebnih delovnih razmerah (nočno delo, delo ob sobotah in nedeljah, ...) in če bi bil do posebnega plačila za tovrstno delo na podlagi veljavnega predpisa upravičen.
V obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče s spisom ZPIZ-a ni razpolagalo v obdobju od 29.10.2001 do 18.4.2002 (ko je bil priložen k drugemu spisu, saj je imel tožnik več sporov). Nevedeno ni odločilno, ker v tem obdobju sodišče ni opravilo nobene od obeh obravnav. Iz obravnavnega zapisnika je razvidno, da so se v soglasju s tožnikom šteli za prebrane vsi doslej izvedeni dokazi (torej tudi dokumentacija v tem upravnem spisu), zato ne gre za kršitev načela ustnosti po 1. odst. 4. čl. ZPP.
Za obravnavanje tožnikove zadeve ni odločilno, kakšno pokojnino (upoštevajoč nadure) ima njegova nekdanja sodelavka, saj gre pri oblikovanju pokojninske osnove z upoštevanjem plače za delo preko polnega delovnega časa za popolnoma različen pravni institut od instituta po 3. odst. 185. čl. ZPIZ (naknadno izplačana ali ugotovljena plače, ki se upošteva pri pokojninski osnovi).
Požar pri toženi stranki ne predstavlja zadostnega razloga za opustitev postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev, kot je opredeljen v določbah III. poglavja ZDR. Ker so bili izpodbijani sklepi tožene stranke izdani tožnikom zaradi ugotovitve, da je postalo njihovo delo trajno nepotrebno (zaradi požara, ki je uničil proizvodne kapacitete tožene stranke), ne da bi tožena stranka predhodno izvedla postopek določanja trajno presežnih delavcev po ZDR, je tožnikom delovno razmerje prenehalo nezakonito.
Navedba delodajalca, da bo zoper delavca uvedel disciplinski postopek, ni nedopustna grožnja, saj je disciplinski postopek predviden v zakonu za ugotavljanje disciplinskih kršitev delavca. Prav tako lahko delodajalec v primeru nujne potrebe delovnega procesa delavca razporedi iz kraja v kraj. Navajanje delodajalca, da bo zoper delavca uvedel disciplinski postopek oz. ga razporedil, ne pomeni grožnje v smislu 60. člena ZOR. Grožnja je nedopustna, kadar stranki povzroči utemeljen strah. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini stranke ali koga drugega.