V 1. odst. 51. čl. ZPPSL je določeno, da mora program prenehanja delovnih razmerij vsebovati število delavcev, ki jim zaradi finančne reorganizacije preneha delovno razmerje, delovna mesta, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo ter rok za prenehanje delovnega razmerja za vsako od delovnih mest iz prejšnje točke. Zato lahko delovno razmerje preneha le delavcem na delovnih mestih, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo, na drugih pa ne.
ZS člen 13, 13/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/2. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 40, 40-3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - pravna kvalifikacija dejanskega stanja - stavka - čakanje na delo - prekoračitev pooblastil - eventualni naklep - absolutna bistvena kršitev določb postopka
1. Sodišče pri presoji zakonitosti izpodbijane odpovedi delovnega razmerja ni vezano na pravno kvalifikacijo delodajalca, ampak na na dejanski stan očitane kršitve delovne obveznosti. Zato ne more tožnikovemu zahtevku za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja ugoditi zgolj zato, ker je toženec tožnikovo ravnanje pravno napačno opredelil kot nepooblaščeno, namesto kot prekoračitev pooblastil.
2. Ko so delavci napovedali stavko, jih je toženec poslal na čakanje na delo, kar pomeni, da je izvedel izprtje zaposlenih, (čeprav naš pravni sistem izprtja ne pozna) in je zato takšne akcije delodajalca potrebno šteti za nezakonite. V kolikor so delavci zakonito napovedali stavko, so jo bili upravičeni izvesti tako, da zasedejo delovna mesta, pri čemer sodelovanja v zakoniti stavki ni mogoče obravnavati kot kršitev delovnih obveznosti in ne more biti podlaga za disciplinski postopek.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
izbris iz sodnega registra - prekinitev postopka
Ker je bila tožena stranka na podlagi določil ZFPPod izbrisana iz sodnega registra, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo postopek po določbi 3. tč. 1. odst. 205. člena ZPP. Pravilno je tudi poučilo tožnika, da lahko uveljavi svoo terjatev do družbenikov oz. delničarjev družbe v roku enega leta po objavi izbrisa iz sodnega registra v Uradnem listu RS, kot to določa 5. odst. 27. člena ZGD.
Plača ni občasna dajatev in zato zanjo velja splošni petletni zastaralni rok. Obresti na neizplačane plače pa so občasna terjatev v smislu 1. odst. 379. člena ZOR, zato je utemeljen ugovor tožene stranke, da so le-te zastarale za čas, daljši od treh let pred vložitvijo tožbe.
ZTPDR člen 15, 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 17, 17.
prevzem delavcev v drugo podjetje
Pravna podlaga za prerazporejanje delavcev v drugo organizacijo je podana v 15. členu ZTPDR, 17. členu KP za kemično in gumarsko industrijo Slovenije in 15. členu SKPgd. Ta določa, da pristojna organa obeh delodajalcev sprejmeta sporazum o prevzemu delavcev na podlagi predhodnega mnenja sindikata. Nato delodajalec delavcem izda sklepe o prehodu k novemu delodajalcu, ta pa je z njimi dolžan skleniti pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu. Ker niti zakon niti kolektivna pogodbe ne določata, da je potrebno prevzetim delavcem zagotoviti enak delovni čas, enako trajanje letnega dopusta in enako višino plače, zgolj zaradi tega prerazporeditev ni nezakonita.
začasna odredba - tožbeni zahtevek - predlog za zavarovanje - predlog za izvršbo
Zaradi preprečitve nastanka nenadomestljive škode je v določenih izjemnih primerih možna le začasna odredba z enako vsebino, kot je vsebina tožbenega zahtevka, vendar sme sodišče izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku le v ob dodatnem pogoju, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
Tudi predlog za zavarovanje z začasno odredbo mora vsebovati vse tisto, kar je določeno za predlog za izvršbo, med drugim tudi sredstva in predmet izvršbe, saj kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima namreč učinek sklepa o izvršbi.
1. Za obstoj kvalifikatorne okoliščine je dovolj že možnost motenega delovnega procesa, zato ni odločilno, da je do dejanja prišlo po zaključku rednega delovnega časa, saj je tudi delo v podaljšanem delovnem času del delovnega procesa.
2. Dejstvo, da sta strokovna sodelavca (delavca tožene stranke) nudila komisijama strokovno pomoč in bila prisotna na njunih sejah, ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, saj so disciplinski postopek vodili in odločali za to pristojni delavci tožene stranke.
ZDR člen 100, 100/1-13. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2, 9/2-a.
Organi delodajalca morajo v disciplinskih postopkih izreke sklepov oblikovati tako, da je v njih točno naveden opis hujših kršitev delovnih obveznosti, ki bi jih naj storil delavec in da so kršitve zaradi ugotavljanja morebitnega zastaranja tudi časovno opredeljene. Iz opisa kršitev mora izhajati, ali so te res tako hude, da je dokazan resen razlog za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, iz časovne opredelitve pa, da začetek in vodenje disciplinskega postopka nista zastarala.
Za neupravičeno uporabo modela je njegov nosilec upravičen do odškodnine v višini licenčnine, ki bi jo prejel v primeru pogodbene rabe modela, ne pa do povračila dejanskih stroškov njegovega razvoja in njim sorazmernega plačila za vsak po modelu izdelan proizvod.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - razporeditev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če delavec po vrnitvi na delo po začasnem čakanju nasprotuje razporeditvi na drugo delovno mesto in na tem delovnem mestu zaradi nedokončnosti razporeditve ni pripravljen nastopiti dela, se mora ob rednih prihodih na delo javljati nadrejenemu delavcu na dotedanjem delovnem mestu (ob začetku delovnega časa in ne kadar koli tekom delovnega dne) in čakati na njegova navodila. Brez soglasja pristojnega nadrejenega delavca ali pismene odločitve pristojnega organa delavec ne sme ostajati doma, oz. mora takšne izostanke opravičiti iz drugih razlogov, (in ne iz razloga nestrinjanja z odrejeno razporeditvijo), da bi se lahko štelo, da je delavec izostal upravičeno.
Če se v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu razmere objektivno tako spremenijo, da je ob vrnitvi delavca na delo potreba po njegovem delu prenehala, hkrati pa delodajalec ne razpolaga z drugimi ustreznimi prostimi deli, je ob vrnitvi na delo tudi tak delavec lahko opredeljen za trajni višek. V nasprotnem primeru bi bil v primerjavi z drugimi delavci, ki jim je iz operativnih razlogov v vmesnem obdobju prenehalo delovno razmerje zaradi trajnega viška, neutemeljeno v priviligiranem položaju.
ZZD člen 148, 148. ZTPDR člen 35, 35. ZPP člen 212, 215, 212, 215.
mirovanje pravic - vrnitev na delo
Pravica do vrnitve na delo po 35. čl. ZTPDR je vezana na iztek funkcije oz. iztek prvega mandata. Ob ponavljanju mandatov ali v primeru prehoda na drugo funkcijo delavec zadrži pravico do vrnitve le, če o tem obstaja dogovor z delodajalcem oz. če delavec po vsakokratnem izteku mandata ali funkcije delodajalca obvesti o tem, da si pridržuje pravico do vrnitve na delo po 35. čl. ZTPDR tudi po izteku naslednjega mandata ali funkcije.
začetek stečajnega postopka - zaključek stečajnega postopka
Dolžnik je v zavarovanje upničine denarne terjatve zastavil svoje stroje, ki so ostali pri njem v hrambi zaradi nadaljevanja proizvodnje. Ker iz seznama zastavljenih strojev in izvedeniškega mnenja izhaja, da ti stroji niso bili upoštevani pri ugotavljanju obsega dolžnikovega premoženja, ne vzdrži sklep sodišča o zaključku stečajnega postopka iz razloga, ker dolžnik nima premoženja oziroma ker je to premoženje neznatne vrednosti.
ZST člen tarifna številka I/1, 7, tarifna številka I/1, 7. ZPP člen 41, 41/1, 41, 41/1.
odmera sodnih taks - navadno sosporništvo
Tožniki so kot navadni sosporniki samostojne stranke in je vsak taksni zavezanec za svoj tožbeni zahtevek v smislu 7. člena ZST. Na podlagi 1. odstavka tar. št. I taksne tarife so bili vsi vtoževani zneski ob vložitvi tožbe tožnikov v razredu do vrednosti 10.000 točk in je sodišče prve stopnje po tar. št. 2 sodno takso pravilno odmerilo. Sodišče prve stopnje pri odmeri sodne takse pravilno ni uporabilo analogije z 41. členom ZPP, ki določa, da se v primeru, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se opirajo na isto pravno in dejansko podlago, pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zatevkov.
Upnik ni zadostil pogojem določbe 1. odstavka 42. člena ZIZ, ker priloženi prepis sodbe ni overjen, o predlogu upnika za izvršbo pa je odločalo drugo sodišče kot o terjatvi.
razlaga pogodbe - davek na dodano vrednost - plačilo
Delitev "skupnega neto prihodka" iz naslova zaračunane pogovornine med pravdni stranki v razmerju 30% : 70 % (oz. 40 % : 60 %) že po logiki stvari same predpostavlja, da sta njuna deleža enako (na enak način) obremenjena z DDV. Če naj bo 30 % (oz. 40 %) delež, kolikor pripada tožeči stranki z gledišča obremenitve z DDV "neto" (ona namreč zaračunava 19 % DDV na skupaj dogovorjeno ceno storitve končnim uporabnikom storitev ene in druge pravdne stranke), ni logično, da bi bil preostali delež, ki gre toženi stranki, v tem pogledu "bruto", kar trdi tožena stranka.
Pravdna stranka lahko v skladu z 2. odst. 286. čl. ZPP predlaga dokaze tudi na kasnejših narokih, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Sodišče mora kot opravičljiv razlog za poznejšo navedbo novih dejstev in dokazov upoštevati tudi možnost, da stranka nekih dokazov pred tem ni navedla, ker se ob predhodnem teku postopka in obstoječem procesnem gradivu še niso izkazali za relevantne.
Listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvšbi, predstavlja verodostojno listino v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju ne redstavlja vprašanja, s katerim se ukvarja sodišče, ko odloča o zadevi v pravdnem postopku. Izvršilni postopek je strogo formalen postopek, v njem sodišče ne presoja dejstev o obstoju terjatve. Prav zato morajo listine, ki so podlaga sklepu o izvršbi, izpolnjevati določene formalne pogoje, da bi jim ZIZ priznal dokazno vrednost verodostojne listine (2. odst. 23. čl. ZIZ). V pravdnem postopku pa, kot rečeno, velja pravilo proste presoje dokazov. Drugače povedano: Tudi če neka listina ne izpolnjuje pogojev verodostojne listine po ZIZ, v pravdnem postopku ni brez dokazne vrednosti.
Pritožba zatrjuje, da ob njeni obrambi v pravdnem postopku tožena stranka ni videla potrebe, da se spušča v presojo obstoja črpalke. Napačna pravna presoja spora ni razlog, ki bi izpolnjeval določbo II.odst. 395. čl. ZPP.
Ker je sodišče odločilo o primarnem zahtevku, ni bilo dolžno obravnavati podrednega zahtevka. Samo če bi ugotovilo, da ne obstoji podlaga za obravnavanje primarnega zahtevka in bi ga zavrnilo, bi potem moralo odločiti o podrednem zahtevku.
Zgolj telefonično obvestilo o datumu seje ne more zadostovati in bi tožena stranka morala vabiti tožnika na sejo v skladu s pravili osebnega vročanja vabila. Ta postopkovna kršitev v zvezi z izdanim potrdilom zavoda (iz katerega je razvidno, da bi imel tožnik še v času pred postopkom ugotavljanja presežnega delavca dopolnjenih 35 let delovne dobe), izkazuje, da je bila odločitev o zavrnitvi ugovora, v katerem je tožnik opozarjal, da je starejši delavec, preuranjena. Niso namreč bili podani resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja iz naslova trajno presežnega delavca, pri čemer bi bila tožniku z nakazanim limitom izpolnjene delovne dobe lahko dana možnost, seveda z njegovim soglasjem, za predčasno upokojitev po določbi 36d. čl. ZDR.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - resnost grožnje - objektivni in subjektivni elementi kaznivega dejanja
Grožnje obdolženca, ko je oškodovanki v roku enega meseca trikrat grozil po telefonu, da jo bo ubil, zaklal in da ji bo prerezal vrat, predstavljajo izvršitveno dejanje kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 145. členu KZ. Navedene grožnje so takšne, da so zmožne objektivno zbuditi občutek ogroženosti, ne glede na domnevno preobčutljivost oškodovanke.