obstoj poslovnega razmerja – izvajalec srednješolskega programa - neplačani del šolnine – obveznost plačila šolnine – pripoznava dolga na podlagi delnega plačila
Za ugotovitev o pripoznavi dolga na podlagi delnega plačila namreč ne zadošča zgolj ugotovitev golega dejstva delnega plačila, temveč mora iz ugotovljenega dejanskega substrata zadeve jasno izhajati, da je tožena stranka z ugotovljenim konkludentnim ravnanjem pripoznala tudi vse njegove pravne posledice.
Določbe ZZZDR o obveznosti staršev do otrok ne ustanavljajo zaveze staršev v zvezi s preživljanjem njihovih otrok v razmerju do tretjih, temveč predpisujejo obveznosti zgolj v razmerju med starši in otroki. Določbe ZZZDR zato ne morejo biti (samostojni) pravni temelj za odgovornost staršev do tretjih iz naslova izobraževanja njihovih otok.
Glede na pravnomočno odločitev, da je bila pri prehodu na nov plačni sistem plača tožnice pravilno prevedena, tožnica v novem sodnem postopku, v katerem izpodbija sklep tožene stranka o napredovanju v višji naziv in višji plačni razred, ne more več izpodbijati zakonitosti prevedbe.
Glede na to, da znaša vtoževana razlika v plači mesečno približno 70,00 EUR, se kot vrednost spornega predmeta upošteva višina triletnega zneska, torej 2.520,00 EUR.
Čeprav je tožnica zahtevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (namesto reintegracije), ker se je v času sodnega postopka zaposlila pri drugem delodajalcu, je upravičena do odškodnine po 118. členu ZDR.
navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – nedopustne pritožbene novote
V pritožbi zatrjevana dejstva, da bo tožnica porabila prihranke za popravilo zob in za napeljavo centralnega ogrevanja v stanovanju ter da ima zdravstvene težave in s tem v zvezi povečane izdatke, so nedovoljene pritožbene novote, saj teh trditev v predlogu ni podala, čeprav bi to lahko storila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela
Četudi tožena stranka v zvezi s predhodnimi kršitvami tožnika (zamujanje na delo, zapuščanje delovnega mesta) ni ukrepala, to ne pomeni, da je takšno ravnanje tolerirala in da kasneje zaradi istovrstnih kršitev ne bi mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor – čas za pripravo obrambe – delo preko polnega delovnega časa
Glede na to, da je bilo vabilo na zagovor vročeno v petek, zagovor pa je bil predviden za torek, tožena stranka ni zagotovila zagovora skladno z zakonskimi določbami (saj ni imela na voljo treh delovnih dni za pripravo obrambe). Ker tudi ni šlo za zadevo, v kateri toženi stranki ne bi bilo treba zagotoviti zagovora, je zaradi opisane kršitve redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
odškodnina - kriteriji za odmero - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik z licenco, ki je bilo ukinjeno že avgusta 2008. Te pogodbe o zaposlitvi ji tožena stranka iz poslovnega razloga ni zakonito odpovedala maja 2009, saj je za podajo odpovedi zamudila prekluzivni šestmesečni rok.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-6, 47, 52, 59. ZZ člen 29, 29/3. ZOFVI člen 47, 47/2. ZSDU člen 1, 1/3.
kolektivni delovni spor – volitve – svet zavoda – predstavniki delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – vzgoja in izobraževanje – bistvena kršitev postopka volitev – glasovnica
Nepravilna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu članov sveta šole (glasovnice so bile sestavljene tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu vseh štirih članov sveta na enak način, ne pa posamezno za vsakega od odpoklicanih članov, kar ni bilo skladno z akti šole), predstavlja razlog na ugotovitev nezakonitosti volitev, ker je nepravilna vsebina glasovnic (do spremembe glasovnic je prišlo le na podlagi odločitve predsednice volilne komisije in ne na podlagi odločitve celotne volilne komisije) bistvena kršitev postopka volitev, ki je oz. bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/1.
spor o pristojnosti - novo izvršilno sredstvo - pristojnost za dovolitev izvršbe in pristojnost za samo izvršbo
V obravnavanem primeru je upnik predlagal izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, v takšnem primeru pa je za dovolitev izvršbe pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Taksna obveznost za pritožbo je nastala z dnem njene vložitve. Ker te takse dolžnik ni plačal niti v petnajstih dneh po prejemu sklepa z dne 3.2.2010 (prejel ga je 15.2.2010), je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo pritožbo za umaknjeno.
odpravnina – odpoklic s funkcije – krivdni razlog – predsednik uprave – pogodba o poslovodenju
Za odgovor na vprašanje, ali je uprava poročala nadzornemu svetu o vsem, kar je bilo bistveno in zahtevano, kot tudi za ugotavljanje drugih dejstev, ki so bistvena za odločitev, predlagani dokaz z zaslišanjem člana uprave in namestnika predsednika uprave ni primeren, primernejši dokaz je bilo zaslišanje člana nadzornega sveta. Ta dokaz je sodišče izvedlo, saj je zaslišalo namestnico predsednika nadzornega sveta tožene stranke. Njeni izpovedi je verjelo, saj ni neverodostojna zgolj zato, ker je bila članica nadzornega sveta tožene stranke (in ker naj bi morala opravičiti odpoklic tožnika s funkcije predsednika uprave).
Tožnik – predsednik uprave – je s tem, ko ni predložil zahtevanih poročil in ko ni pridobil predhodnega soglasja nadzornega sveta za financiranje posameznih poslov, kršil naloge poslovodenja, določbe zakona in pogodbe o zaposlitvi. Ta kršitev je hujša in zadošča za zaključek, da je tožena stranka dokazala obstoj razlogov za odpoklic, ki so v sferi tožnika, tako da tožnik do vtoževane odpravnine (za primer odpoklica brez upravičenih razlogov) ni upravičen.
ZDR člen 11, 82, 83, 83/4, 86, 88, 88/1, 88/1-1. OZ člen 74, 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pisna oblika – pooblastilo
Ker ZDR izrecno določa, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki, mora biti v tej obliki tudi pooblastilo, s katerim delodajalec drugo osebo pooblašča za izvedbo postopka odpovedi, v danem primeru za podajo pisnega obvestila pred odpovedjo in odpovedi. To pomeni, da v primeru, ko delodajalec ne dokaže, da je bilo pisnemu obvestilu o nameravani odpovedi in odpovedi predloženo pisno pooblastilo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnik je pri toženi stranki zaposlen kot policist. Glede na status in specifičnost tega dela je tožena stranka zahtevala, da zaposleni poskrbijo za osebno urejenost. Zato je tožnikovo ravnanje, ko je pred nastopom dela prišel v službo in nameraval opraviti osebno higieno v prostorih tožene stranke, ki so bili za to namenjeni in je takšno uporabo tožena stranka tudi dopuščala, šteti kot ravnanje v povezavi z opravljanjem njegovih službenih dolžnosti in torej v funkcionalni zvezi z delom.
ZDR člen 31, 31/1, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – začasna nezmožnost za delo – vezanost na odločitev socialnega sodišča – zagovor
Tožničina pravica do zagovora ni bila kršena, čeprav na zapisnik o zagovoru niso bila povzete njene navedbe o zdravstvenem stanju, ki naj bi opravičevalo izostanek z dela.
komisijska prodaja - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari
Ker pa je prvotožeča stranka od tožene stranke, s katero ni bila v razmerju prodajne pogodbe, uveljavljala zahtevek iz naslova garancije za brezhibno delovanje prodane stvari, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo ugovoru tožene stranke, da ni pasivno legitimirana za takšen zahtevek.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba naturalne obveznosti v denarno obveznost – obogatitev – načelo vestnosti in poštenja – denarna renta
Ravnanje pogodbene stranke, ko najprej zavrača vsako izpolnitev pogodbenih obveznosti druge stranke, ko pa ta vloži tožbo, s katero zahteva spremembo dela naturalnih pogodbenih obveznosti v denarno rento, pa zahteva denarno vrednost njenih pogodbenih upravičenj, za katero bi naj druga stranka bila zaradi neizpolnitve obogatena, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki veže vse pogodbene stranke tudi pri izpolnjevanju obveznosti iz pogodbenih razmerij.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – rok za podajo odpovedi – sprememba pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je imel sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero ni bilo potrebe po delu že ob sklenitvi, to je v letih 2008 in 2009, dejansko pa je opravljal drugo delo. Kasnejša formalna ukinitev tega delovnega mesta v letu 2010 tako za tožnika ni mogla pomeniti negativnih posledic v smislu, da mu pogodba o zaposlitvi preneha zaradi ukinitve tega delovnega mesta, na katerem ni nikoli delal.
delna sodba – sodba na podlagi pripoznave – pritožba
Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, kadar tožena stranka drugega pritožbenega razloga (da naj bi bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače) ni uveljavljala. Ker sodišče prve stopnje z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave ni odločalo o celotnem delu tožbenega zahtevka, temveč le o tistem delu tožbenega zahtevka, ki ga je tožena stranka v odgovoru na tožbo jasno in nedvoumno pripoznala, in da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo.
149. čl. ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu presoja samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Zemljiškoknjižno sodišče torej v skladu s tem načelom presoja le vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in le v obsegu, ali ima vse sestavine, ki jih mora imeti po 31. in 32. čl. ZZK-1 in ali iz njega izhaja, da je to nično. Zemljiškoknjižno sodišče pa ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.
obstoj delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take (ustne) pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar le v za to predpisanih rokih, konkretno v 30-dnevnem roku od prenehanja veljavnosti (domnevne) pogodbe o zaposlitvi oziroma od prenehanja delovnega razmerja.