ZDR člen 35, 37, 37/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – konkurenčna prepoved – rok za podajo odpovedi
Ob zaključku, da ravnanje, ki je tožniku očitano v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predstavlja ravnanje, ki nasprotuje prepovedi konkurence (opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost tožene stranke, brez njenega pisnega dovoljenja), ni treba ugotavljati, ali gre za kršitev še katere druge obveznosti iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela
Četudi tožena stranka v zvezi s predhodnimi kršitvami tožnika (zamujanje na delo, zapuščanje delovnega mesta) ni ukrepala, to ne pomeni, da je takšno ravnanje tolerirala in da kasneje zaradi istovrstnih kršitev ne bi mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
komisijska prodaja - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari
Ker pa je prvotožeča stranka od tožene stranke, s katero ni bila v razmerju prodajne pogodbe, uveljavljala zahtevek iz naslova garancije za brezhibno delovanje prodane stvari, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo ugovoru tožene stranke, da ni pasivno legitimirana za takšen zahtevek.
delna sodba – sodba na podlagi pripoznave – pritožba
Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, kadar tožena stranka drugega pritožbenega razloga (da naj bi bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače) ni uveljavljala. Ker sodišče prve stopnje z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave ni odločalo o celotnem delu tožbenega zahtevka, temveč le o tistem delu tožbenega zahtevka, ki ga je tožena stranka v odgovoru na tožbo jasno in nedvoumno pripoznala, in da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo.
odpravnina – odpoklic s funkcije – krivdni razlog – predsednik uprave – pogodba o poslovodenju
Za odgovor na vprašanje, ali je uprava poročala nadzornemu svetu o vsem, kar je bilo bistveno in zahtevano, kot tudi za ugotavljanje drugih dejstev, ki so bistvena za odločitev, predlagani dokaz z zaslišanjem člana uprave in namestnika predsednika uprave ni primeren, primernejši dokaz je bilo zaslišanje člana nadzornega sveta. Ta dokaz je sodišče izvedlo, saj je zaslišalo namestnico predsednika nadzornega sveta tožene stranke. Njeni izpovedi je verjelo, saj ni neverodostojna zgolj zato, ker je bila članica nadzornega sveta tožene stranke (in ker naj bi morala opravičiti odpoklic tožnika s funkcije predsednika uprave).
Tožnik – predsednik uprave – je s tem, ko ni predložil zahtevanih poročil in ko ni pridobil predhodnega soglasja nadzornega sveta za financiranje posameznih poslov, kršil naloge poslovodenja, določbe zakona in pogodbe o zaposlitvi. Ta kršitev je hujša in zadošča za zaključek, da je tožena stranka dokazala obstoj razlogov za odpoklic, ki so v sferi tožnika, tako da tožnik do vtoževane odpravnine (za primer odpoklica brez upravičenih razlogov) ni upravičen.
Taksna obveznost za pritožbo je nastala z dnem njene vložitve. Ker te takse dolžnik ni plačal niti v petnajstih dneh po prejemu sklepa z dne 3.2.2010 (prejel ga je 15.2.2010), je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo pritožbo za umaknjeno.
Priča ne more služiti kot informativni dokaz v zvezi z okoliščinami opravljene storitve (prevoza in dostave blaga), ampak bi morala tožeča stranka najprej sama navesti konkretne trditve, v dokaznem postopku pa bi se (s prav tako z njene strani predlaganimi dokazi) potem ugotavljala resničnost teh trditev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – vročanje
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči, ko je tožena stranka tožnika napotila na čakanje na delo, saj je že tedaj potreba po njegovem delu prenehala.
Prvi odstavek 695. čl. OZ določa, da je prevoznik, ki zaupa kakšnemu drugemu prevozniku, da popolnoma ali delno opravi prevoz pošiljke, ki jo je prevzel za prevoz, še naprej odgovoren za njen prevoz od prevzema do izročitve, ima pa pravico do povračila od prevoznika, kateremu je zaupal pošiljko. Za takšno razmerje pa zakon ne določa rokov, kot veljajo po 2. odst. 692. čl. OZ.
navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – nedopustne pritožbene novote
V pritožbi zatrjevana dejstva, da bo tožnica porabila prihranke za popravilo zob in za napeljavo centralnega ogrevanja v stanovanju ter da ima zdravstvene težave in s tem v zvezi povečane izdatke, so nedovoljene pritožbene novote, saj teh trditev v predlogu ni podala, čeprav bi to lahko storila.
Glede na pravnomočno odločitev, da je bila pri prehodu na nov plačni sistem plača tožnice pravilno prevedena, tožnica v novem sodnem postopku, v katerem izpodbija sklep tožene stranka o napredovanju v višji naziv in višji plačni razred, ne more več izpodbijati zakonitosti prevedbe.
Glede na to, da znaša vtoževana razlika v plači mesečno približno 70,00 EUR, se kot vrednost spornega predmeta upošteva višina triletnega zneska, torej 2.520,00 EUR.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba naturalne obveznosti v denarno obveznost – obogatitev – načelo vestnosti in poštenja – denarna renta
Ravnanje pogodbene stranke, ko najprej zavrača vsako izpolnitev pogodbenih obveznosti druge stranke, ko pa ta vloži tožbo, s katero zahteva spremembo dela naturalnih pogodbenih obveznosti v denarno rento, pa zahteva denarno vrednost njenih pogodbenih upravičenj, za katero bi naj druga stranka bila zaradi neizpolnitve obogatena, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki veže vse pogodbene stranke tudi pri izpolnjevanju obveznosti iz pogodbenih razmerij.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/1.
spor o pristojnosti - novo izvršilno sredstvo - pristojnost za dovolitev izvršbe in pristojnost za samo izvršbo
V obravnavanem primeru je upnik predlagal izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, v takšnem primeru pa je za dovolitev izvršbe pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
stroški postopka – ZOdvT – nagrada za zastopanje – brezplačna pravna pomoč
36. člen ZOdvT je bil uporabljen pravilno, saj velja za vse primere, ko se nagrade postavljenega ali dodeljenega odvetnika izplačajo iz državnega proračuna, torej tudi za brezplačno pravno pomoč. Ni razloga, da bi se nasprotni stranki nalagala povrnitev stroškov zastopanja v višjem znesku, kot znašajo dejanski stroški, ki so iz proračuna plačani pooblaščencu, postavljenemu v okviru brezplačne pravne pomoči.
149. čl. ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu presoja samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Zemljiškoknjižno sodišče torej v skladu s tem načelom presoja le vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in le v obsegu, ali ima vse sestavine, ki jih mora imeti po 31. in 32. čl. ZZK-1 in ali iz njega izhaja, da je to nično. Zemljiškoknjižno sodišče pa ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 167, 179. ZVZD člen 5. ZPP člen 324.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – odškodnina za nepremoženjsko škodo – renta – nadurno delo – dopolnilna sodba
Dopolnilna sodba je samostojen sodni akt oziroma odločitev, ki mora imeti vse sestavine, to je uvod, izrek, obrazložitev ter pravni pouk.
Pri odločanju o tožbenem zahtevku za plačilo rente zaradi manjše plače, ki je posledica nesreče pri delu, se ne upoštevajo dohodki, ki jih je imel delavec pred nesrečo pri delu iz naslova nadurnega dela.
V skladu z načelom materialnoprocesnega vodstva (člen 285 ZPP) je sodišče prve stopnje tožečo stranko pred glavno obravnavo upravičeno pozvalo (člen 286.a ZPP), naj pisno dopolni in dodatno obrazloži svoje predhodne (pomanjkljive) navedbe in naj v tej zvezi predlaga dodatne dokaze, pri čemer pa je kljub temu obema strankama dovolilo, da sta najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajali vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, oziroma ponudili dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njunih navedb. V tej zvezi sta se stranki na tem naroku lahko tudi izjavili o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine, ki ga uveljavlja tožeča stranka od toženke – nekdanje delavke, ni utemeljen, saj odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče pripisati toženki. Poročilo, ki ga je toženka pripravila, ni bilo vsebinsko popolnoma nekvalitetno in neprimerno za oddajo, škoda pa je tožeči stranki nastala zaradi njenega ravnanja, ker poročila ni posredovala naprej.
odškodnina - kriteriji za odmero - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik z licenco, ki je bilo ukinjeno že avgusta 2008. Te pogodbe o zaposlitvi ji tožena stranka iz poslovnega razloga ni zakonito odpovedala maja 2009, saj je za podajo odpovedi zamudila prekluzivni šestmesečni rok.
obstoj poslovnega razmerja – izvajalec srednješolskega programa - neplačani del šolnine – obveznost plačila šolnine – pripoznava dolga na podlagi delnega plačila
Za ugotovitev o pripoznavi dolga na podlagi delnega plačila namreč ne zadošča zgolj ugotovitev golega dejstva delnega plačila, temveč mora iz ugotovljenega dejanskega substrata zadeve jasno izhajati, da je tožena stranka z ugotovljenim konkludentnim ravnanjem pripoznala tudi vse njegove pravne posledice.
Določbe ZZZDR o obveznosti staršev do otrok ne ustanavljajo zaveze staršev v zvezi s preživljanjem njihovih otrok v razmerju do tretjih, temveč predpisujejo obveznosti zgolj v razmerju med starši in otroki. Določbe ZZZDR zato ne morejo biti (samostojni) pravni temelj za odgovornost staršev do tretjih iz naslova izobraževanja njihovih otok.