V pritožbi tožeča stranka vztraja, da je pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, temeljila na pogodbi med toženo stranko in V. in da je vsa opravila v zvezi s pripravo, izvajanjem del, kontrolo in predpisi za predajo del opravljala sama tožeča stranka. Vendar navedeno ne spremeni dejstva, da je tožena stranka sklenila s tožečo stranko samostojno pogodbo in bi morala zato tudi sama v primeru eventualnih napak izvršenih del konkretizirano in v rokih, določenih v 2. odstavku 633. člena in v 634. členu OZ, o tem obvestiti tožečo stranko.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 148, 148/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrek sklepa – obrazložitev sklepa – pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz določb ZP-1 ni mogoče zaključiti, da bi moralo sodišče v izreku ali obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navesti, za koliko časa se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pojasniti pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje v stečaju – izpodbojna pravna dejanja – objektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika – načelo sočasnosti izpolnitve
Z izpodbojnim zahtevkom je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov izpolnitvenega pravnega dejanja, ki temelji na sklenjeni dvostranski pogodbi, le v primeru, da je imel razpolagalni pravni posel (v obravnavanem primeru izpolnitev denarne obveznosti na podlagi nakazila) za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
Zaradi načela sočasnosti izpolnitve pri dvostranskih pogodbah, v primeru, ko upnik dokaže, da je sočasnost izpolnitve obstajala, stečajni dolžnik s tožbo na izpodbijanje razpolagalnega pravnega posla plačila zaradi zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ne more uspeti.
zbor etažnih lastnikov – odločanje manjšine etažnih lastnikov
Na ponovljenem zboru etažnih lastnikov lahko manjšina etažnih lastnikov odloči o obveznostih vseh etažnih lastnikov, zato je še toliko pomembneje, da so upoštevane vse zahteve, ki jih predpisuje SZ-1.
kolektivni delovni spor – stroški postopka – umik predloga
V okviru kolektivnega delovnega spora, katerega primarni zahtevek se nanaša na razvezo posameznih določb kolektivnih pogodb, bi bil zahtevek izpolnjen le v primeru, če bi vsi nasprotni udeleženci pristali na razvezo. Ker tega niso storili (ampak so le nekateri s predlagateljico sklenili aneks k kolektivni pogodbi), je predlagateljica, ki je predlog umaknila, dolžna nasprotnim udeležencem povrniti stroške postopka.
Čas, za katerega je delavcu priznan obstoj delovnega razmerja s pravnomočno sodbo (čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), se upošteva pri uveljavljanju jubilejne nagrade kot čas, ko je bil delavec zaposlen pri delodajalcu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – poseg v zasebnost
Tožnica ni navedla, da je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi slabega zdravstvenega stanja, temveč da je bilo diskriminatorno ravnanje tožene stranke v tem, da je pri njeni osebni zdravnici preverjala, če je upravičeno v bolniškem staležu, ter jo nezakonito zasledovala po detektivu. Takšna trditvena podlaga ne opredeljuje diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja oz. drugih osebnih okoliščin, kot so navedene v 6. čl. ZDR, temveč kvečjemu kaže na to, da je tožena stranka morda prekomerno posegla v tožničino pravico do zasebnosti, kar pa ni stvar presoje v konkretnem delovnem sporu, saj tožnica iz tega naslova ne vtožuje odškodnine.
Tožena stranka je izbrala tožnico za presežno delavko, ker je v kolektiv prišla zadnja in ker je imela najmanj delovnih izkušenj. Takšno ravnanje je zakonito, zakonita je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, očitek diskriminacije pa ni utemeljen.
URS člen 37, 37/1. ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza – dokazovanje – tajnost pisem in drugih občil – poseg v zasebnost
Ustavno zagotovljena tajnost pisem in drugih občil se nanaša tudi na elektronska sporočila, shranjena v obliki datotek na trdem disku računalnika. Ni namreč mogoče šteti, da bi se toženec (delavec) s tem, ko naj bi elektronska sporočila shranil na trdem disku, s konkludentnim ravnanjem odpovedal pravici do zasebnosti, ker je bil dostop do teh datotek mogoč brez posebnega gesla. Le v kolikor bi toženec podal izrecno soglasje, da tožeča stranka (delodajalec) lahko uporabi te datoteke, bi jih bilo dopustno upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi delavci odšli k drugemu delodajalcu zaradi ravnanja toženca, ni podana vzročna zveza med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem (nagovarjanjem delavcev k prestopu k drugemu delodajalcu) in škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi dviga plač delavcem, ki so ostali v delovnem razmerju.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - vročanje pravni osebi
Vročitev pravni osebi je pravilno opravljena z izročitvijo pisanja kateremu koli delavcu v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pri tem ni treba, da vročevalec najprej poskuša z vročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, saj je stvar notranje organizacije pravne osebe, da odredi, kako se pisanja sprejemajo. Četudi pisanje sprejme delavec, ki za to nima nobenega pooblastila, to na pravilnost vročitve ne vpliva.
ZPP člen 318. ZDR člen 131, 131/4, 161, 162, 162/1.
zamudna sodba – regres za letni dopust
Tožnik, ki se je pri toženi stranki zaposlil 1. 6. 2005, je po šestih mesecih nepretrganega dela (2. 12. 2005) pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in s tem do celotnega regresa za letni dopust za to leto, četudi pri toženi stranki ni bil zaposlen celo leto.
spor majhne vrednosti – rok za dopolnitev tožbenih navedb – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – neprispela vloga na sodišče – dokazovanje poslane, a neprispele pošiljke
Ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v zadevi odločilo, ne da bi upoštevalo pravočasno vlogo tožnika z dne 11. 02. 2009, je tožniku onemogočilo predpisano (dodatno) obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev
Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja. Prav tako ni zakonski razlog za takšno zdravljenje opravljanje diagnostike.
Prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov nima nobene zveze z institutom sprememba tožbe, tako da tožnik s spremembo oziroma razširitvijo tožbe sploh ne more biti prekludiran, ampak jo lahko poda vse zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.
Drži pritožbeno zatrjevanje, da je izpodbijani sklep nezadostno obrazložen, saj nima razlogov o tem, za katera dejanja je izvedenec upravičen do plačila in kolikšna nagrada mu je bila priznana za posamezna opravila. Zato pravdni stranki ne moreta preveriti, ali je nagrada za priznano delo skladna s Pravilnikom, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. To pa pomeni, da nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZDR člen 235, 235/2. ZTPDR člen 20. ZDR/90 člen 18, 18/1, 24.
sprememba delodajalca – začasni prevzem – mirovanje pravic – odškodnina za čas odpovednega roka – odpravnina
Tožeče stranke so v času veljavnosti ZTPDR začasno prešle k drugotoženi stranki, v tem času jim je delovno razmerje pri prvotoženi stranki mirovalo. Pri presoji njihovega pravnega položaja je zato bistveno, ali so imele pravico do vrnitve k prvotoženi stranki in ali je potreba po opravljanju njihovega dela pri prvotoženi stranki prenehala, saj bi bile v tem primeru upravičene do nadomestila plače za čas odpovednega roka in do odpravnine po 2. odst. 235. člena ZDR.
V obravnavanem sporu se ne uporablja določba 118. čl. ZDR (o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi), ker ne gre za spor o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Po določilu 23. člena Ustave RS ima vsakdo med drugim pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Zato je treba tarifno št. 30010 ZST-1, ki predpisuje 33,00 EUR takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, tolmačiti tako, da je takse prosta pritožba proti sklepu, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za taksno oprostitev. Drugačno tolmačenje te tarifne št. utegne pripeljati do tega, da spis pritožbenemu sodišču do neskončnosti ne bi bil predložen zaradi odločitve o pritožbi proti sodbi. To pa bi pomenilo kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe.
ZFPPIPP člen 68, 68/1, 68/2, 164. ZGD-1 člen 495, 496, 498, 498/3. OZ člen 86, 86/2, 1028.
prerekanje terjatev – verjetno izkazana terjatev – poroštvo – ohranjanje osnovnega kapitala – vračilo prepovedanih plačil – posojila družbi namesto lastnega kapitala – načelo ohranjanja osnovnega kapitala – pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave
Namen 495. člena v povezavi s 496. členom ZGD-1, da se vzpostavi obveznost vračila prepovedanih plačil, vendar samo v razmerju proti družbeniku. S 495. členom ZGD-1 je prepovedano plačilo dolžnikovemu družbeniku in če je tako plačilo kljub temu opravljeno, ga je dolžan družbenik skladno s 496. členom ZGD-1 vrniti. To pomeni, da bi imel dolžnik v primeru plačila po poroštvu terjatev do družbenika iz dveh pravnih naslovov: iz naslova poroštva po 1028. členu OZ in iz naslova vračila prepovedanih plačil po 496. členu ZGD-1. Prepovedano je (gospodarsko gledano) neodplačno razpolaganje v korist družbenika.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Do izbrisa štirih kazenskih točk na podlagi opravljanega izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo so upravičeni le tisti storilci, ki tak program opravijo uspešno, v celoti in pravočasno tj. v roku, ki je določen v napotilu na izobraževanje.
Morebitni nesporazum med pooblaščencem in stranko glede vložitve pravnega sredstva ne more podaljšati prekluzivnega roka, v katerih mora stranka vložiti pritožbo zoper sodbo.
zamudna sodba – nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi – vročilnica – vročitev pravni osebi
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na nasprotje med ugotovljenimi dejstvi prvostopenjskega sodišča in predloženimi dokazi v tistem delu, ko se sklicuje na dokaze, na podlagi katerih naj bi tožeča stranka isto škodo utemeljevala v kazenskem postopku. Tožena stranka se pri utemeljitvi navedenega nasprotja med dokazi in zatrjevanimi dejstvi ne more sklicevati na dokaze, ki jih je sama predložila šele v pritožbi, saj na ta način zgolj uveljavlja nedopusten pritožbeni razlog izpodbijanja dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki temeljijo na trditveni podlagi tožeče stranke v tožbi.