ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-1, 170. ZRLI člen 42, 43. ZVDZ člen 24, 26, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – izostanek z dela – volitve
Tožena stranka je tožnici neutemeljeno in nezakonito izdala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, češ da je na delovno soboto neopravičeno izostala z dela. Odsotnost tožnice z dela ni bila neopravičena, ampak je temeljila na opravičeni odsotnosti zaradi izpolnjevanja državljanskih dolžnosti tožnice kot članice volilnega odbora (za kar ji je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna omogočiti odsotnost z dela). Zaradi nezakonitega pisnega opozorila je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Vročilnica je dokaz o vročitvi pošiljke (osebno ali po fikciji), ta dokaz pa je mogoče ovreči zgolj z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pošiljke.
ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 4, 7.
prijava terjatve v stečajnem postopku po odvetniku – zavrženje vloge – elektronska oblika
2. odst. 7. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti določa, da se za vlaganje elektronskih vlog uporabljajo (smiselno tudi za odvetnike) pravila, določena v 2. členu Pravilnika o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Ob uporabi teh pravil pa so po 01. 01. 2011 dolžni tudi odvetniki vlagati vloge v elektronski obliki (vendar še ne preko portala e-sodstvo).
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje v stečaju – izpodbojna pravna dejanja – objektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika – načelo sočasnosti izpolnitve
Z izpodbojnim zahtevkom je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov izpolnitvenega pravnega dejanja, ki temelji na sklenjeni dvostranski pogodbi, le v primeru, da je imel razpolagalni pravni posel (v obravnavanem primeru izpolnitev denarne obveznosti na podlagi nakazila) za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
Zaradi načela sočasnosti izpolnitve pri dvostranskih pogodbah, v primeru, ko upnik dokaže, da je sočasnost izpolnitve obstajala, stečajni dolžnik s tožbo na izpodbijanje razpolagalnega pravnega posla plačila zaradi zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ne more uspeti.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Do izbrisa štirih kazenskih točk na podlagi opravljanega izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo so upravičeni le tisti storilci, ki tak program opravijo uspešno, v celoti in pravočasno tj. v roku, ki je določen v napotilu na izobraževanje.
odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – delovna uspešnost
Uporaba kriterija ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je bilo pri toženi stranki sicer podlaga za obračunavanje plač v skladu z internim aktom tožene stranke, v postopku določanja presežnih delavcev je pravilna in zakonita.
Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo.
Čas, za katerega je delavcu priznan obstoj delovnega razmerja s pravnomočno sodbo (čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), se upošteva pri uveljavljanju jubilejne nagrade kot čas, ko je bil delavec zaposlen pri delodajalcu.
V pritožbi tožeča stranka vztraja, da je pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, temeljila na pogodbi med toženo stranko in V. in da je vsa opravila v zvezi s pripravo, izvajanjem del, kontrolo in predpisi za predajo del opravljala sama tožeča stranka. Vendar navedeno ne spremeni dejstva, da je tožena stranka sklenila s tožečo stranko samostojno pogodbo in bi morala zato tudi sama v primeru eventualnih napak izvršenih del konkretizirano in v rokih, določenih v 2. odstavku 633. člena in v 634. členu OZ, o tem obvestiti tožečo stranko.
ZFPPIPP člen 68, 68/1, 68/2, 164. ZGD-1 člen 495, 496, 498, 498/3. OZ člen 86, 86/2, 1028.
prerekanje terjatev – verjetno izkazana terjatev – poroštvo – ohranjanje osnovnega kapitala – vračilo prepovedanih plačil – posojila družbi namesto lastnega kapitala – načelo ohranjanja osnovnega kapitala – pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave
Namen 495. člena v povezavi s 496. členom ZGD-1, da se vzpostavi obveznost vračila prepovedanih plačil, vendar samo v razmerju proti družbeniku. S 495. členom ZGD-1 je prepovedano plačilo dolžnikovemu družbeniku in če je tako plačilo kljub temu opravljeno, ga je dolžan družbenik skladno s 496. členom ZGD-1 vrniti. To pomeni, da bi imel dolžnik v primeru plačila po poroštvu terjatev do družbenika iz dveh pravnih naslovov: iz naslova poroštva po 1028. členu OZ in iz naslova vračila prepovedanih plačil po 496. členu ZGD-1. Prepovedano je (gospodarsko gledano) neodplačno razpolaganje v korist družbenika.
ZPP člen 318. ZDR člen 131, 131/4, 161, 162, 162/1.
zamudna sodba – regres za letni dopust
Tožnik, ki se je pri toženi stranki zaposlil 1. 6. 2005, je po šestih mesecih nepretrganega dela (2. 12. 2005) pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in s tem do celotnega regresa za letni dopust za to leto, četudi pri toženi stranki ni bil zaposlen celo leto.
Tožeča stranka bi se morala že pred tožbo prepričati o obstoju zavarovalnega kritja in pridobiti tako zavarovalno polico kot splošne pogoje, veljavne v času sklenitve pogodbe z dne 04. 06. 2004. Ker tega ni storila, ne more prevaliti pravdnih stroškov na toženo stranko.
ZDR člen 235, 235/2. ZTPDR člen 20. ZDR/90 člen 18, 18/1, 24.
sprememba delodajalca – začasni prevzem – mirovanje pravic – odškodnina za čas odpovednega roka – odpravnina
Tožeče stranke so v času veljavnosti ZTPDR začasno prešle k drugotoženi stranki, v tem času jim je delovno razmerje pri prvotoženi stranki mirovalo. Pri presoji njihovega pravnega položaja je zato bistveno, ali so imele pravico do vrnitve k prvotoženi stranki in ali je potreba po opravljanju njihovega dela pri prvotoženi stranki prenehala, saj bi bile v tem primeru upravičene do nadomestila plače za čas odpovednega roka in do odpravnine po 2. odst. 235. člena ZDR.
V obravnavanem sporu se ne uporablja določba 118. čl. ZDR (o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi), ker ne gre za spor o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik eINS člen 4, 6, 7, 7/1. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
napačen pravni pouk - vlaganje pritožbe v elektronski obliki
Napačen (pomanjkljiv) pravni pouk stranki ne more škodovati. Tudi če stranka sledi napačnemu pravnemu pouku sodišča, je treba pravno sredstvo šteti za pravilno vloženo. Dolžničin odvetnik je torej pridobil že pred 1.1.2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 1.1.2011 še ni iztekel, s 1.1.2011 zato ni mogel te pravice izgubiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0064519
OZ člen 131. ZPSZ člen 1, 2, 2/1, 2/2, 5, 12. ZPPOSZ člen 1.
odškodninska odgovornost države – privatizacija Slovenskih železarn
Osnova za privatizacijo Slovenskih železarn d.d. (SŽ) je ZPSZ, z ZPPOSZ pa je država prevzela večino obveznosti SŽ in jim dodelila državno pomoč. Ne en ne drugi zakon niti časovno niti postopkovno podrobneje ne predpisujeta nivoja in načina prodaje. Pravilno je stališča sodišča prve stopnje, da 2. odst. 2. člena ZPSZ ureja privatizacijo delnic, katerih imetnica je bila tožena stranka in ne tožeča stranka. 1. odst. 2. člena ZPSZ izrecno določa, da je privatizacija po tem zakonu prodaja delnic SŽ, to pa so delnice holdinga in ne (deleži) odvisnih družb. Tožena stranka je imela delnice le v SŽ, SŽ pa so bile imetnice deležev v odvisnih družbah. Iz navedenega pa izhaja, da je zakon kot način privatizacije določil primarno prodajo delnic SŽ, ne pa prodajo odvisnih družb.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 148, 148/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrek sklepa – obrazložitev sklepa – pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz določb ZP-1 ni mogoče zaključiti, da bi moralo sodišče v izreku ali obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navesti, za koliko časa se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pojasniti pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
Ob upoštevanju teritorialne razdeljenosti trga in omejenega števila ponudnikov koncesijskih storitev (dejavnost lekarništva) je treba upoštevati, da je koncesionarju z odvzemom koncesije in podelitvijo koncesije drugemu koncesionarju, dejansko onemogočen ponovni vstop na trg in s tem opravljanje dejavnosti. V tem primeru bi torej neutemeljeno odpovedana koncesijska pogodba povzročila nepovratno stanje, katerega nastanek želi tožeča stranka preprečiti prav s predlagano začasno odredbo.
Po določilu 23. člena Ustave RS ima vsakdo med drugim pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Zato je treba tarifno št. 30010 ZST-1, ki predpisuje 33,00 EUR takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, tolmačiti tako, da je takse prosta pritožba proti sklepu, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za taksno oprostitev. Drugačno tolmačenje te tarifne št. utegne pripeljati do tega, da spis pritožbenemu sodišču do neskončnosti ne bi bil predložen zaradi odločitve o pritožbi proti sodbi. To pa bi pomenilo kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe.
Drži pritožbeno zatrjevanje, da je izpodbijani sklep nezadostno obrazložen, saj nima razlogov o tem, za katera dejanja je izvedenec upravičen do plačila in kolikšna nagrada mu je bila priznana za posamezna opravila. Zato pravdni stranki ne moreta preveriti, ali je nagrada za priznano delo skladna s Pravilnikom, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. To pa pomeni, da nima razlogov o odločilnih dejstvih.