Morebitni nesporazum med pooblaščencem in stranko glede vložitve pravnega sredstva ne more podaljšati prekluzivnega roka, v katerih mora stranka vložiti pritožbo zoper sodbo.
ZFPPIPP člen 68, 68/1, 68/2, 164. ZGD-1 člen 495, 496, 498, 498/3. OZ člen 86, 86/2, 1028.
prerekanje terjatev – verjetno izkazana terjatev – poroštvo – ohranjanje osnovnega kapitala – vračilo prepovedanih plačil – posojila družbi namesto lastnega kapitala – načelo ohranjanja osnovnega kapitala – pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave
Namen 495. člena v povezavi s 496. členom ZGD-1, da se vzpostavi obveznost vračila prepovedanih plačil, vendar samo v razmerju proti družbeniku. S 495. členom ZGD-1 je prepovedano plačilo dolžnikovemu družbeniku in če je tako plačilo kljub temu opravljeno, ga je dolžan družbenik skladno s 496. členom ZGD-1 vrniti. To pomeni, da bi imel dolžnik v primeru plačila po poroštvu terjatev do družbenika iz dveh pravnih naslovov: iz naslova poroštva po 1028. členu OZ in iz naslova vračila prepovedanih plačil po 496. členu ZGD-1. Prepovedano je (gospodarsko gledano) neodplačno razpolaganje v korist družbenika.
Poslovni delež družbenika preneha z dnem izstopa družbenika iz družbe. Pri zakonskem izstopu na podlagi tožbe družbenika, s katero zahteva od družbe izstop, preneha družbenikov poslovni delež z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki ima oblikovalni učinek. Zato se vrednost njegovega poslovnega deleža oceni na dan pravnomočne sodne odločbe o izstopu družbenika iz družbe.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom., Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje., Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je z uporabo Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom nepravilno uporabilo materialno pravo, saj se ta pravilnik uporablja zgolj za izvršitelje. Nepravilna bi bila tudi uporaba Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje, saj je bil ta dne 29.9.2007 s Pravilnikom o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku, razveljavljen.
Čas, za katerega je delavcu priznan obstoj delovnega razmerja s pravnomočno sodbo (čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), se upošteva pri uveljavljanju jubilejne nagrade kot čas, ko je bil delavec zaposlen pri delodajalcu.
spor majhne vrednosti – rok za dopolnitev tožbenih navedb – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – neprispela vloga na sodišče – dokazovanje poslane, a neprispele pošiljke
Ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v zadevi odločilo, ne da bi upoštevalo pravočasno vlogo tožnika z dne 11. 02. 2009, je tožniku onemogočilo predpisano (dodatno) obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 37, 37/1. ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza – dokazovanje – tajnost pisem in drugih občil – poseg v zasebnost
Ustavno zagotovljena tajnost pisem in drugih občil se nanaša tudi na elektronska sporočila, shranjena v obliki datotek na trdem disku računalnika. Ni namreč mogoče šteti, da bi se toženec (delavec) s tem, ko naj bi elektronska sporočila shranil na trdem disku, s konkludentnim ravnanjem odpovedal pravici do zasebnosti, ker je bil dostop do teh datotek mogoč brez posebnega gesla. Le v kolikor bi toženec podal izrecno soglasje, da tožeča stranka (delodajalec) lahko uporabi te datoteke, bi jih bilo dopustno upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi delavci odšli k drugemu delodajalcu zaradi ravnanja toženca, ni podana vzročna zveza med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem (nagovarjanjem delavcev k prestopu k drugemu delodajalcu) in škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi dviga plač delavcem, ki so ostali v delovnem razmerju.
Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane
Pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da tožnici poravna terjatve iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov prehrane med delom, plače in regresa za letni dopust, pritožbenih navedb o delnem plačilu ni mogoče upoštevati, saj iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – odmera odškodnine
Ravnanje tožnice, ki dopustnih listkov ni pripravila, ampak je delo preložila na sodelavko, ni resen in utemeljen razlog, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja med strankama. Pri tem je potrebno upoštevati, da sta bili za izdelavo dopustnih listkov zadolženi obe delavki.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – odjava vozila – prenehanje pogodbe – pacta sunt servanda
Zakon (ne OZ in ne ZOZP) na dejstvo odjave vozila iz prometa ne navezuje pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. Tudi uporaba analogije s položajem iz 952. člena OZ ali 22. člena ZOZP ne pride v poštev, saj položaji v bistvenih prvinah niso primerljivi. Opisana pravna posledica bi sicer lahko izhajala iz pogodbenega prava, vendar nobena od strank takšnega pogodbenega prava ni zatrjevala.
Po določilu 23. člena Ustave RS ima vsakdo med drugim pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Zato je treba tarifno št. 30010 ZST-1, ki predpisuje 33,00 EUR takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, tolmačiti tako, da je takse prosta pritožba proti sklepu, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za taksno oprostitev. Drugačno tolmačenje te tarifne št. utegne pripeljati do tega, da spis pritožbenemu sodišču do neskončnosti ne bi bil predložen zaradi odločitve o pritožbi proti sodbi. To pa bi pomenilo kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe.
Prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov nima nobene zveze z institutom sprememba tožbe, tako da tožnik s spremembo oziroma razširitvijo tožbe sploh ne more biti prekludiran, ampak jo lahko poda vse zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.
Drži pritožbeno zatrjevanje, da je izpodbijani sklep nezadostno obrazložen, saj nima razlogov o tem, za katera dejanja je izvedenec upravičen do plačila in kolikšna nagrada mu je bila priznana za posamezna opravila. Zato pravdni stranki ne moreta preveriti, ali je nagrada za priznano delo skladna s Pravilnikom, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. To pa pomeni, da nima razlogov o odločilnih dejstvih.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje v stečaju – izpodbojna pravna dejanja – objektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika – načelo sočasnosti izpolnitve
Z izpodbojnim zahtevkom je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov izpolnitvenega pravnega dejanja, ki temelji na sklenjeni dvostranski pogodbi, le v primeru, da je imel razpolagalni pravni posel (v obravnavanem primeru izpolnitev denarne obveznosti na podlagi nakazila) za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
Zaradi načela sočasnosti izpolnitve pri dvostranskih pogodbah, v primeru, ko upnik dokaže, da je sočasnost izpolnitve obstajala, stečajni dolžnik s tožbo na izpodbijanje razpolagalnega pravnega posla plačila zaradi zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ne more uspeti.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - vročanje pravni osebi
Vročitev pravni osebi je pravilno opravljena z izročitvijo pisanja kateremu koli delavcu v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pri tem ni treba, da vročevalec najprej poskuša z vročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, saj je stvar notranje organizacije pravne osebe, da odredi, kako se pisanja sprejemajo. Četudi pisanje sprejme delavec, ki za to nima nobenega pooblastila, to na pravilnost vročitve ne vpliva.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovni razlog – plača – odškodnina – stroški postopka
Spor, v katerem tožnica uveljavlja odškodnino v obliki razlike v plači med plačo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in plačo, ki jo prejema po novi pogodbi o zaposlitvi, ter ob tem uveljavlja tudi zahtevo za ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe, je spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, saj je odločitev pogojena z ugotovitvijo utemeljenosti odpovednega razloga. V takem sporu pa tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
Edino pravno sredstvo, ki je dopustno zoper izdani plačilni nalog po ZST-1 je ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (5. odstavek 34. člena ZST-1). Razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse je utemeljena le v primeru, da sodišče ugodi ugovoru, da je taksa napačno odmerjena ali že plačana.
Ker je bila tožeča stranka opozorjena na posledice neplačila sodne takse in sodne takse ni plačala v roku, določenem v sklepu z dne 25. 10. 2010, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se šteje tožba za umaknjeno.