OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057767
SZ člen 116. OZ člen 86, 440. ZPP člen 353, 354.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice z adaptacijo skupnih prostorov – sklepčnost tožbe – izpodbojnost pogodbe – ničnost pogodbe
Sodišče je sledilo izpovedbi drugotožene stranke, da je bil namen adaptacije spornih prostorov ureditev stanovanja njeni materi. Trditev, da toženka (ki je bila lastnica 54 m2 velikega stanovanja) ali njena mati ne bi imeli rešenega stanovanjskega vprašanja, drugotoženka sploh ni podala. Ugotovitev sodišča o toženkinem namenu torej ne zadosti pogoju iz 1. odst. 116. člena SZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0065833
ZPP člen 285. ZD člen 32.
materialno procesno vodstvo – opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke – prirast – izdatki za zapustnika
Kadar nasprotna stranka na pomanjkljivost tožbenih navedb že jasno opozori in prav to je bilo storjeno v odgovoru na tožbo v tej zadevi, materialno procesno vodstvo ni potrebno.
Lastninska pravica s prirastjo se lahko pridobi le z vlaganjem v premoženje, na katerem se ustvarja prirast in ne z izdatki, ki so vezani na osebo, četudi je ta lastnik premoženja.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zaključek, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (niti) do izteka odpovednega roka, ni treba, da bi trpel ugled delodajalca v razmerju do naročnikov oziroma da bi delodajalcu zaradi delavcu očitanih ravnanj (ki so predstavljala podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) nastala škoda.
tajnik občine - razrešitev - pravna praznina - neskladnost zakona z ustavo - ugotovitvena odločba - odločba ustavnega sodišča
Razrešitev tožnika, ki temelji na petem odstavku 83. člena ZJU (razrešitev v enem letu od nastopa funkcije funkcionarja oziroma organa, pristojnega za imenovanje, ne glede na razloge), je bila sicer v skladu z zakonom, vendar v neskladju z URS, saj je Ustavno sodišče RS v postopku ocene ustavnosti in ocene zakonitosti glede petega odstavka 83. člena ZJU z odločbo U-I-343/04 z dne 9. 2. 2006 ugotovilo, da je navedena določba, kolikor se nanaša na tajnike občin (direktorje), ki so bili imenovani na ta položaj do uveljavitve ZJU (kot tožnik), v neskladju z Ustavo RS. Po presoji Ustavnega sodišča RS bi moral zakonodajalec zagotoviti „odmeno“, ki bi bila enakovredna temu, do česar bi bili upravičeni, če bi delo na tem položaju opravljali do izteka mandata, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku dolžna izplačati plačo v višini, kot bi jo prejemal, če bi delal od prenehanja delovnega razmerja do dneva, ko se mu je iztekel štiriletni mandat.
zamudna sodba – nadomestilo plače – regres za letni dopust
Sklicevanje tožene stranke na slabo ekonomsko situacijo manjših podjetnikov v sedanjih kriznih časih in na dejstvo, da si je morala izposojati denar od drugih, da je lahko poravnala delavcem prejemke iz delovnega razmerja, v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve o tožbenih zahtevkih v izpodbijani zamudni sodbi, ker slab finančni položaj delodajalcev ne more odvezati njihove obveznosti, da poravnajo delavcem pripadajoče prejemke iz delovnega razmerja ter da od njih odvedejo predpisane davke in prispevke iz naslova socialnega zavarovanja, saj imajo takšne obveznosti podlago v zakonskih predpisih in kolektivni pogodbi.
vrnitveni zahtevek – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je prejela odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da ni zakonita. Iz tega razloga je odpadla podlaga za izplačilo odpravnine in je tožena stranka prejeto dolžna vrniti. Kot poštena pridobiteljica dolguje zakonske zamudne obresti šele od vložitve tožbe za vrnitev odpravnine dalje.
Naš pravni red ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi se določena dejstva lahko dokazovalo le s točno določenimi dokazi.
Če bi tožnik menil, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga prekršilo določbe pravdnega postopka, bi moral to kršitev uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej na samem naroku za glavno obravnavo, ko je sodišče sprejelo sklep, da se dokazovanje zaključi.
narava zapuščinskega postopka – umik predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – ustavitev postopka – razlike med pravdnimi in nepravdnimi zadevami
164. člen ZD določa oficiozno naravo zapuščinskega postopka. Postopek se torej ne začne in ne teče po volji strank, zato je tudi procesna dispozicija strank (umik tožbe in soglasje k umiku) prilagojena naravi nepravdnega oziroma zapuščinskega postopka. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je vzelo umik predloga dedinj na znanje in postopek ustavilo, saj soglasja dedinje (pritožnice) za to ni potrebovalo.
delo v tujini – aneks k pogodbi o zaposlitvi – odpoklic
Aneks, ki sta ga sklenili stranki, je glede na obseg ureditve pravic in obveznosti po svoji vsebini pogodba o zaposlitvi za čas napotitve na delo v tujini. Akt o odpoklicu z dela v tujini (kot posamični akt državnega organa) še ni pomenil sočasnega prenehanja aneksa, ampak bi aneks lahko prenehal le po volji strank ali na podlagi zakona, zato kljub odpoklicu tožnika hkrati s tem niso prenehale vse njegove pravice, ki so bile dogovorjene ob napotitvi na delo v tujino.
ZDR člen 90, 90/3 90/4, 109. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154.
odpravnina – sorazmerni del odpravnine – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – stroški postopka
Glede na to, da je bila tožniku po novi pogodbi o zaposlitvi določena nižja osnovna bruto plača kot po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in da je tožnikova nova zaposlitev glede na prejšnjo neustrezna, je ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi upravičen do 1/3 odpravnine, kot bi jo prejel, če ne bi sprejel nove neustrezne zaposlitve in bi mu delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga.
Spor, v katerem tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi tožena stranka kot delodajalec krila svoje stroške postopka ne glede na izid.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Zakonita je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je bila podana, ker je tožnik zaradi norme in plačila po normi pritiskal na gumb na stroju, kot če bi svoje delo opravljal, s čimer je na monitorju lažno prikazal, da je oblekel več vzglavnikov, kot jih je dejansko.
zamudna sodba – plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – regres za letni dopust
Ob upoštevanju fikcije vročitve tožbe in ker tožena stranka v predpisanem zakonskem roku ni podala odgovora na tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo zamudno sodbo, saj utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo plače, stroškov prehrane in prevoza ter regresa za letni dopust izhaja iz zatrjevanih dejstev o neizpolnjenih denarnih obveznostih tožene stranke do tožnika. Ta dejstva tudi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-6, 458, 458/1.
zastaranje terjatve – splošen zastaralni rok – dobava toplotne energije
Ker je prvo sodišče ugotovilo, da ni šlo za dobavo toplotne energije za potrebe gospodinjstva, zastaralni rok iz 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ ni bil upošteven, ampak velja splošni petletni zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069848
ZPP člen 286, 286/4, 495. OZ člen 704.
spor majhne vrednosti – licenčna pogodba – računalniški program
Prav noben dokaz v spisu ne potrjuje trditve tožene stranke, da je utemeljeno pričakovala, da je ta storitev brezplačna. Predložena licenčna pogodba, ki je bila toženi stranki očitno znana, saj jo je sama predložila, tega ne potrjuje, prav tako pa je omenjeno storitev tožena stranka že prejela tako, da ji je moralo biti znano, da se ta storitev plačuje. Neutemeljen je tudi ugovor, da ni prejela ključa za inštalacijo, saj v nasprotnem primeru kot pravilno ocenjuje izpodbijana sodba, namestitev programa CD ne bi bila možna. Pritožbeno sodišče se tako v celoti strinja z izpodbijano sodbo, da je tožena stranka blago, ki ga je pravilno prejela in ni zavrnila, dolžna plačati.
Če sodišče prve stopnje ugotovi, da so podani pogoji za izdajo delne sodbe, mora v izreku takšne delne sodbe odločiti tudi o tem, o katerih tožbenih zahtevkih oziroma o katerem delu tožbenega zahtevka bo odločilo s končno sodbo. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo (v izreku delne sodbe je za poznejšo sodbo pridržalo le odločitev o stroških postopka), je tožnica utemeljeno predlagala izdajo dopolnilne sodbe.
Vključenost tožnice v program izobraževanja, ki ga je organiziral Zavod RS za zaposlovanje, nima nobenega vpliva na to, da bi sodišče prve stopnje moralo tožnici trajanje delovnega razmerja zaključiti pred datumom odločitve o sodni razvezi.
stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha - vzorčni postopek
Tožene stranke so dolžne trpeti svoje stroške postopka v delu, ki se nanaša na plačilo regresa za letni dopust in nadomestila plače, saj so ti zahtevki povezani s prenehanjem delovnega razmerja, v preostalem delu (glede zahtevka za plačilo odpravnine in pogodbene kazni) pa je toženim strankam dolžna stroške postopka povrniti tožnica, saj v postopku ni uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056251
ZPP člen 163, 163/6, 443. OZ člen 950.
zavarovalna pogodba – avtomobilsko zavarovanje – prometna nesreča – povračilo škode na nepopravljenem avtomobilu – premoženjska škoda – preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje – spor majhne vrednosti
Tožnik do povračila škode iz naslova manjvrednosti ni upravičen le ob njegovem predhodnem popravilu. Tudi če tožnik vozila ni popravil in zato ne razpolaga z računom, je upravičen do odškodnine v višini prikrajšanja svojega premoženja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 264, 264/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji delovnih mest - dokazovanje - sodni izvedenec - zavarovanje dokazov
Objava akta o sistemizaciji delovnih mest oz. njegova veljavnost nima odločilnega vpliva na obstoj poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga je dokaz s sodnim izvedencem računalniške stroke v zvezi s tem aktom v sporu o zakonitosti odpovedi nepotreben, tako da je sodišče prve stopnje predlog tožnika za zavarovanje dokazov utemeljeno zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Dejstvo, da je tožena stranka v spornem obdobju podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga le tožniku, še ne pomeni, da poslovni razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal.