prekinitev postopka zaradi smrti stranke – nadaljevanje prekinjenega postopka
V kolikor naj bi prišlo do prevzema postopka (bodisi s strani dedičev samih ali pa s pozivom sodišča) in posledično do odločitve, da se postopek nadaljuje, še preden je s pravnomočnim sklepom o dedovanju ugotovljeno, kdo je dedič umrle stranke, mora sodišče vprašanje, kdo so dediči, predhodno rešiti samo. Pri tem ne zadostuje zgolj ugotavljanje kroga oseb, ki bi morebiti lahko prišle v poštev kot dediči, ampak gre za ugotovitev, ki je podobna rešitvi predhodnega vprašanja in pri kateri ne sme biti dvomov v njeno pravilnost.
ZOR člen 170, 170/1, 172, 172/1, 376. ZGD člen 476.
zastaranje odškodninske terjatve upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev
Odškodninska terjatev nepoplačanega upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev oz. organa upravljanja pri dajanju navodil za vodenje poslov odvisne družbe zastara v treh letih.
Značilnost razmerij med otroci in starši pogojuje takšno zakonsko ureditev, ki omogoča poseg sodišča v pravnomočne odločitve, ki se nanašajo na navedena razmerja, če to narekujejo v zakonu določene okoliščine.
grajeno javno dobro - javna cesta - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - priposestvovalna doba
Na podlagi pogodbe bi tožnika lastninsko pravico lahko pridobila le z vpisom v zemljiško knjigo.
Parcela je bila že v času, ko je bila še last pravnih prednikov tožnikov, v zapisniku o ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja l. 1979, vpisana kot javno dobro, na slednjem pa po ZTLR priposestvovanje ni bilo mogoče, saj je šlo za družbeno lastnino.
zavrženje vloge – nepopolna vloga – nezadostno število izvodov vloge – poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge
Pritožba ni nerazumljiva in tudi ne nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v enem izvodu. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, pač pa je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku predloži sodišču zadostno število izvodov.
Stranki kot laiku ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, kakšno primerjalno gradivo je po strokovnih kriterijih grafološke stroke primerno za preiskavo. S tem se je seznanila šele po pojasnilu izvedenca, zato ji je treba dopustiti, da naknadno predloži primerjalno gradivo, ki ustreza strokovnim kriterijem brez sankcije prekluzije. V nasprotnem primeru bi ji bilo naloženo nesorazmerno dokazno breme.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo (ne)poštenost pogajanj in na tej osnovi prišlo do zaključkov o toženkini poslovni odškodninski odgovornosti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj meni, da ne more več zagotoviti podpisa pogodbe s strani leasingodajalca oziroma zemljiškoknjižnega lastnika, k čemur se je zavezala oziroma zakaj lahko to stori le pod drugačnim pogoji oziroma za drugega kupca (glede na to, da je bila nepremičnina tekom pravde prodana tretji osebi).
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068215
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/1.
dogovor o skupni gradnji – posebno premoženje – skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca
SPZ določa, da zakonec, ki vlaga v premoženje drugega zakonca, ob odsotnosti ustreznega dogovora (pogodbe), pridobi do tega zakonca le obligacijski ne pa stvarnopravni zahtevek. Vendar pa je bila hiša nesporno zgrajena v času trajanja ZTLR. Večinska sodna praksa je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Ima pa zakonec, čigar nepremičnina je z vložki iz skupnih sredstev spremenila svojo identiteto, pravico do večjega deleža na skupnem premoženju.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0058544
ZIZ člen 11, 166, 166/2, 239, 242.
spor o krajevni pristojnosti – zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – nepremičnine na območju več sodišč – dovolitev zavarovanja
V primeru, ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je kot predmet zavarovanja v predlogu za zavarovanje navedena na prvem mestu.
kategorija invalidnosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Tožnica je zahtevala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, sodišče prve stopnje pa jo je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, kar pomeni, da je v sodnem postopku uspela le deloma. Pri odločitvi o stroških postopka je treba šteti, da je njen uspeh v sodnem postopku polovičen.
Temeljna ideja odškodninskega prava je, da ni pravično, da bi oškodovanec škodo trpel sam, če jo lahko komu pripišemo. Dokazni standard o tem, kaj predstavlja vzrok, brez katerega škoda tožniku ne bi nastala, ne more biti stopnja izključenosti vsakega razumnega dvoma v resničnost sprejetih ugotovitev. V danem primeru je dokazni standard nižji in sicer zadošča preko 50 % verjetnost, da je vzrok za nastalo škodo v škodnem ravnanju.
Tožnik nima podlage, da zahteva od pravnih naslednic prevzemnikov razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja le-te s strani prevzemnikov, saj so bili razlogi za neizpolnjevanje v tožbi zatrjevanih obveznosti, ki so bile prevzete s pogodbo, na njegovi strani.
URS člen 23, 25. ZIZ člen 43, 61, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
umik predloga za izvršbo po vročitvi ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev izvršbe – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna tako od vsebine upnikove izjave (ali umika zahtevek za plačilo in izvršbo, ali samo zahtevek za izvršbo) kot tudi od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja.
Pogoj za določitev nujne poti je, da parcela nima povezave z javno potjo in ne, da predlagatelj ni imel na voljo drugih možnosti (ustanovitev stvarne služnosti).
Tožnikova pooblaščenka, ki obvestila o preklicu prvega naroka ni prejela, bi se morala kvečjemu sama pozanimati, ali je bilo njeni prošnji za preložitev naroka ugodeno. Ker tega ni storila in ker se naroka (ki ni bil preložen) ni udeležila, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožbo umaknila in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
dodatek za pomoč in postrežbo – pogoji za priznanje
Ker tožnik, četudi je v težkem zdravstvenem in socialnem stanju, ni uživalec starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ne izpolnjuje osnovnega pogoja za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
tožba na nedopustnost izvršbe – ničnost notarskega zapisa – prekinitev postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva - predhodno vprašanje
Tožba na nedopustnost izvršbe se namreč po določbi 59. člena ZIZ nanaša lahko le na razloge, ki se nanašajo na terjatev, medtem ko veljavnost izvršilnega naslova ne predstavlja takšnega razloga.
Vložitev izrednega pravnega sredstva na prekinitev postopka ne vpliva, ker tudi v primeru rešitve predhodnega vprašanja zakon ne dopušča prekinitve postopka dlje kot do pravnomočne odločitve o zadevi.
Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti
Za ugotovitev zastaranja je pomembno, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice (teorija adekvatne vzročnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0068153
OZ člen 147, 147/2, 520. ZFPPod člen 15.
odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - izločitvena pravica v postopku prisilne poravnave – prodaja s pridržkom lastninske pravice
V odškodninski pravdi upnikov zoper direktorja d.o.o. se odškodninska odgovornost direktorja (zaradi v letu 2007 v škodo upnikov storjenih dejanj) presoja po določilu 2. odstavka 147. čl. OZ in določilih ZFPPod.
Ker so v obdobju nesolventnosti in tudi po sklenitvi prisilne poravnave toženca vezala stroga določila o enakem obravnavanju upnikov, so upoštevna njegova opozorila, da so mu zakonska določila o enakem obravnavanju upnikov preprečevala vrnitev stvari tožnikom.
Stranki izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine sta lahko le dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz listine izhaja. Sporna pogodba vzpostavlja obligacijsko razmerje le med tožečo stranko in upravnikom, zato ni podana aktivna legitimacija.