CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064510
ZPP člen 76, 76/1, 80, 80/1, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 135.
sposobnost biti pravdna stranka – stanje ob vložitvi – neodpravljiva pomanjkljivost – prenehanje pravne osebe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavarovalna pogodba – regresni zahtevek – krivda – malomarnost
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila drugotožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Gospodarska družba pridobi status pravne osebe z vpisom v sodni register, izgubi pa ga z izbrisom iz sodnega registra gospodarske družbe. Drugotožena stranka v času vložitve tožbe 22. 06. 2005 ni imel statusa pravne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti pravdna stranka, zoper katero bi bilo mogoče voditi pravdni postopek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo takoj tožbo zoper drugotoženo stranko zavreči, ker ne gre za odpravljivo pomanjkljivost. Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. Zato dejstvo, da je na strani neobstoječe drugotožene stranke v pravdi nastopala njena univerzalna pravna naslednica, nima nobenih učinkov.
vrnitev preplačila – nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev
Toženec je zakonito zahteval vračilo preplačila, do katerega je prišlo, ker je tožnik za isto obdobje, kot je opravljal delo s krajšim delovnim časom od polnega, prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068215
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/1.
dogovor o skupni gradnji – posebno premoženje – skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca
SPZ določa, da zakonec, ki vlaga v premoženje drugega zakonca, ob odsotnosti ustreznega dogovora (pogodbe), pridobi do tega zakonca le obligacijski ne pa stvarnopravni zahtevek. Vendar pa je bila hiša nesporno zgrajena v času trajanja ZTLR. Večinska sodna praksa je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Ima pa zakonec, čigar nepremičnina je z vložki iz skupnih sredstev spremenila svojo identiteto, pravico do večjega deleža na skupnem premoženju.
Tožena stranka bi morala kot prevzemnik naročila seznaniti tožečo stranko o zniževanju obrestnih mer na trgu oziroma o tem, da ni sposobna izvajati mandatne pogodbe na način, kot je bilo dogovorjeno (tj. z rastočimi obrestnimi merami na dan obnovitve vezave) in zahtevati njena dodatna navodila, česar pa ni storila, posledično pa je kršila mandatno razmerje, ki se je med pravdnima strankama ustanovilo z dogovorom iz 5. člena pogodbe. Razlika med pričakovanimi in izplačanimi obrestmi zato predstavlja odškodnino zaradi kršitve poslovne obveznosti tožene stranke, in ne zahtevek na izpolnitev pogodbe.
Pogoj za določitev nujne poti je, da parcela nima povezave z javno potjo in ne, da predlagatelj ni imel na voljo drugih možnosti (ustanovitev stvarne služnosti).
zavrženje vloge – nepopolna vloga – nezadostno število izvodov vloge – poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge
Pritožba ni nerazumljiva in tudi ne nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v enem izvodu. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, pač pa je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku predloži sodišču zadostno število izvodov.
Toženec je bil s tožbo seznanjen, saj mu je bila osebno vročena skladno z določbami ZPP. Ker na tožbo ni odgovoril v predpisanem roku in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo zneskov, kot so bili dogovorjeni s poravnavo med strankama, ugodilo.
Teza, da bo tožena stranka nekoč v prihodnosti prenehala plačevati denarno rento, ker bo zavarovalna vsota izčrpana, je teza o bodočem, hipotetičnem dejstvu. Negotovosti, da bo plačevanje rente nekoč v prihodnosti zastalo, se tožeča stranka lahko reši z dajatvenim zahtevkom. Zato ugotovitvena tožba o tem, koliko znaša zavarovalna vsota, ni dopustna.
Zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljičinemu predlogu (v celoti) ugodilo. Zato predlagateljica nima pravnega interesa, da se zoper takšno odločitev pritožuje.
Stranki kot laiku ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, kakšno primerjalno gradivo je po strokovnih kriterijih grafološke stroke primerno za preiskavo. S tem se je seznanila šele po pojasnilu izvedenca, zato ji je treba dopustiti, da naknadno predloži primerjalno gradivo, ki ustreza strokovnim kriterijem brez sankcije prekluzije. V nasprotnem primeru bi ji bilo naloženo nesorazmerno dokazno breme.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo (ne)poštenost pogajanj in na tej osnovi prišlo do zaključkov o toženkini poslovni odškodninski odgovornosti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj meni, da ne more več zagotoviti podpisa pogodbe s strani leasingodajalca oziroma zemljiškoknjižnega lastnika, k čemur se je zavezala oziroma zakaj lahko to stori le pod drugačnim pogoji oziroma za drugega kupca (glede na to, da je bila nepremičnina tekom pravde prodana tretji osebi).
Če med solastniki ne bi bilo nesoglasja glede razdelitve in uporabe solastne stvari, sodnega postopka za razdelitev sploh ne bi bilo potrebnega. Šele v primeru, da je med nepravdnim postopkom med udeleženci postopka spor o velikosti njihovih deležev ali o predmetu delitve, nepravdno sodišče udeležence napoti na pravdo
Tožnik nima podlage, da zahteva od pravnih naslednic prevzemnikov razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja le-te s strani prevzemnikov, saj so bili razlogi za neizpolnjevanje v tožbi zatrjevanih obveznosti, ki so bile prevzete s pogodbo, na njegovi strani.
poočitev – pomožni vpis – glavni vpis – vknjižba pravice – družbena lastnina – novo lastniško stanje
Poočitve spadajo med pomožne vpise, s katerimi se v zemljiško knjigo vpisujejo drugi z zakonom določeni podatki, ne pa pravice in pravna dejstva. Zanje je namreč potreben vpis z glavnim vpisom – vknjižbo, predznambo ali zaznambo.
Vpis novega lastniškega stanja (iz družbene lastnine v lastninsko pravico) ni mogoče doseči s pomožnim vpisom (poočitvijo), ampak zgolj z glavnim vpisom (vknjižbo), in sicer na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068507
ZTLR člen 37, 39. ZPP člen 214, 214/2, 312, 215, 285. OZ člen 131, 131/1, 166. ZOR člen 154, 154/1.
procesno nadomestno upravičenje – facultas alternativa – materialno procesno vodstvo – dokazni standard – lastninska tožba – povrnitev škode
Procesno nadomestno upravičenje ni tožbeni zahtevek, pač pa toženi stranki ponujena možnost, da ji ni treba izpolniti obveznosti iz zahtevka, če izpolni drugo dajatev. Zato sodišče ne razsoja o materialnopravni utemeljenosti ponujene nadomestne izpolnitve.
zavarovanje terjatve – predznamba zastavne pravice- notarski zapis – pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve
Sam notarski zapis ni mogel biti podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa, ampak je bil podlaga le za izdajo sklepa o zavarovanju iz takratnega 1. odst. 251. člena ZIZ. Šele na podlagi tega sklepa o zavarovanju, ki bi ga moralo izdati izvršilno sodišče, bi bilo mogoče predlagati izdajo zemljiškoknjižnega sklepa o predznambi zastavne pravice.
Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve med predlagateljema in prejšnjim upnikom ima le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti tudi absolutnega učinka, saj te prepovedi ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0068153
OZ člen 147, 147/2, 520. ZFPPod člen 15.
odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - izločitvena pravica v postopku prisilne poravnave – prodaja s pridržkom lastninske pravice
V odškodninski pravdi upnikov zoper direktorja d.o.o. se odškodninska odgovornost direktorja (zaradi v letu 2007 v škodo upnikov storjenih dejanj) presoja po določilu 2. odstavka 147. čl. OZ in določilih ZFPPod.
Ker so v obdobju nesolventnosti in tudi po sklenitvi prisilne poravnave toženca vezala stroga določila o enakem obravnavanju upnikov, so upoštevna njegova opozorila, da so mu zakonska določila o enakem obravnavanju upnikov preprečevala vrnitev stvari tožnikom.
Stranki izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine sta lahko le dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz listine izhaja. Sporna pogodba vzpostavlja obligacijsko razmerje le med tožečo stranko in upravnikom, zato ni podana aktivna legitimacija.
Tožnica lahko s tožbo za razveljavitev sodne poravnave zahteva zgolj razveljavitev sodne poravnave, ne more pa zahtevati ugotovitve ničnosti oziroma uveljavljati ničnostnih razlogov. Sklenjena sodna poravnava že
per se
vsebuje presojo sodišča, da sporazum strank ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in morali.
Tožnica v obravnavanem postopku uveljavlja 1/2 solastninski delež, medtem ko je v postopku, ki se je končal s sodno poravnavo, na isti nepremičnini in na isti dejanski in pravni podlagi uveljavljala 1/3. Tožbeni zahtevek sicer ni
identičen
z zahtevkom, ki je bil predmet sodne poravnave, vendar pa gre za logično izključujoč zahtevek (
argumentum a fortiori: a maiore ad minus
), zato je vtis, da o stvari ni bilo odločeno vsaj za 1/6 sporne nepremičnine, zgolj navidezen.