Stranki izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine sta lahko le dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz listine izhaja. Sporna pogodba vzpostavlja obligacijsko razmerje le med tožečo stranko in upravnikom, zato ni podana aktivna legitimacija.
Ker je tudi po vedenju pritožbenega sodišča sedež Odvetniške družbe H. o.p. - d.o.o. v neposredni bližini sodišča, ji ne pripada povračilo stroškov za odsotnost iz pisarne v času potovanja.
SZ-1 ima v 1. odst. 182. člena izrecno določbo, da se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih solastniški deleži določajo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini, po 1. odst. 30. člena SZ-1 pa so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače.
Tožnikova pooblaščenka, ki obvestila o preklicu prvega naroka ni prejela, bi se morala kvečjemu sama pozanimati, ali je bilo njeni prošnji za preložitev naroka ugodeno. Ker tega ni storila in ker se naroka (ki ni bil preložen) ni udeležila, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožbo umaknila in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0058544
ZIZ člen 11, 166, 166/2, 239, 242.
spor o krajevni pristojnosti – zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – nepremičnine na območju več sodišč – dovolitev zavarovanja
V primeru, ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je kot predmet zavarovanja v predlogu za zavarovanje navedena na prvem mestu.
Tožnica je po roku, ki ji ga je določilo sodišče za dopolnitev tožbe, predložila vlogo z dokončno odločbo toženca. Glede navedene vloge oziroma dokončne odločbe jo je sodišče nepravilno napotilo, da bi morala sodno varstvo zahtevati v samostojnem postopku, saj bi moralo njeno vlogo ali upoštevati v predmetnem postopku ali pa bi jo moralo obravnavati kot novo tožbo.
Pogoj za določitev nujne poti je, da parcela nima povezave z javno potjo in ne, da predlagatelj ni imel na voljo drugih možnosti (ustanovitev stvarne služnosti).
Zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljičinemu predlogu (v celoti) ugodilo. Zato predlagateljica nima pravnega interesa, da se zoper takšno odločitev pritožuje.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – načelo formalnosti postopka
Tožba, po kateri se je z izpodbijanim sklepom zaznamoval spor, je tožba, vložena proti imetniku lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način. Sklepčnosti tožbe pa zemljiškoknjižno sodišče ni upravičeno preverjati, saj spor zaznamuje le na podlagi tožbe in potrdila pristojnega sodišča o njeni vložitvi.
Ob dejstvu, da je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je postopek prekinilo zaradi rešitve spora v zadevi opr. št. VII Pg 3488/2009, ne da bi svoje stališče o tem bolj natančno opredelilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068507
ZTLR člen 37, 39. ZPP člen 214, 214/2, 312, 215, 285. OZ člen 131, 131/1, 166. ZOR člen 154, 154/1.
procesno nadomestno upravičenje – facultas alternativa – materialno procesno vodstvo – dokazni standard – lastninska tožba – povrnitev škode
Procesno nadomestno upravičenje ni tožbeni zahtevek, pač pa toženi stranki ponujena možnost, da ji ni treba izpolniti obveznosti iz zahtevka, če izpolni drugo dajatev. Zato sodišče ne razsoja o materialnopravni utemeljenosti ponujene nadomestne izpolnitve.
zavarovanje terjatve – predznamba zastavne pravice- notarski zapis – pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve
Sam notarski zapis ni mogel biti podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa, ampak je bil podlaga le za izdajo sklepa o zavarovanju iz takratnega 1. odst. 251. člena ZIZ. Šele na podlagi tega sklepa o zavarovanju, ki bi ga moralo izdati izvršilno sodišče, bi bilo mogoče predlagati izdajo zemljiškoknjižnega sklepa o predznambi zastavne pravice.
Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve med predlagateljema in prejšnjim upnikom ima le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti tudi absolutnega učinka, saj te prepovedi ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.
dodatek za pomoč in postrežbo – pogoji za priznanje
Ker tožnik, četudi je v težkem zdravstvenem in socialnem stanju, ni uživalec starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ne izpolnjuje osnovnega pogoja za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Tožena stranka bi morala kot prevzemnik naročila seznaniti tožečo stranko o zniževanju obrestnih mer na trgu oziroma o tem, da ni sposobna izvajati mandatne pogodbe na način, kot je bilo dogovorjeno (tj. z rastočimi obrestnimi merami na dan obnovitve vezave) in zahtevati njena dodatna navodila, česar pa ni storila, posledično pa je kršila mandatno razmerje, ki se je med pravdnima strankama ustanovilo z dogovorom iz 5. člena pogodbe. Razlika med pričakovanimi in izplačanimi obrestmi zato predstavlja odškodnino zaradi kršitve poslovne obveznosti tožene stranke, in ne zahtevek na izpolnitev pogodbe.
dedni dogovor – odstop dednega deleža – znano premoženje – pozneje najdeno premoženje
Odpoved v korist določenega dediča se namreč šteje za izjavo o odstopu svojega dednega deleža, ki je mogoča zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Ne more pa se šteti za izjavo o odstopu deleža tudi na pozneje najdenem premoženju.
Tožnica je tožbo (naslovljeno kot pritožba) kljub pravilnemu pravnemu pouku vložila pri tožencu, kasneje se je pri tožencu tudi ustno zglasila in podala izjavo, naj se njena vloga obravnava kot tožba. Ta vloga oziroma tožba je na sodišče prispela šele po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne odločbe toženca tožnici, zaradi česar jo je sodišče utemeljeno zavrglo kot prepozno.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068215
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/1.
dogovor o skupni gradnji – posebno premoženje – skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca
SPZ določa, da zakonec, ki vlaga v premoženje drugega zakonca, ob odsotnosti ustreznega dogovora (pogodbe), pridobi do tega zakonca le obligacijski ne pa stvarnopravni zahtevek. Vendar pa je bila hiša nesporno zgrajena v času trajanja ZTLR. Večinska sodna praksa je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Ima pa zakonec, čigar nepremičnina je z vložki iz skupnih sredstev spremenila svojo identiteto, pravico do večjega deleža na skupnem premoženju.
razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – vnaprej natisnjena vsebina pogodbe – vrednost stvari ob prenehanju pogodbe o operativnem leasingu – uporaba leasing vozila
239. čl. OZ leasingojemalca obvezuje, da vozilo uporablja s skrbnostjo dobrega gospodarja in po izteku pogodbe vozilo vrne v stanju, ki odraža običajno uporabo, predvideno v leasing pogodbi. Leasingojemalčeva neskrbna uporaba vozila predstavlja kršitev pogodbe in utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost ter uporabo 2. odstavka 239. čl. Obligacijskega zakonika.
Osnovna leasingojemalčeva dolžnost (poleg plačila najemnine) je skrbna uporaba vozila. Z načinom uporabe vozila leasingojemalec ne more doseči, da bo ob prenehanju pogodbe vozilo imelo v naprej določeno vrednost, ker ohranjenost vozila ni edino merilo za določitev njegove vrednosti. Na vrednost rabljenega vozila poleg njegovega stanja vplivajo tudi razmere na trgu: ponudba in povpraševanje, lahko tudi povpraševanje po določeni znamki ali tipu vozila, splošna gospodarska situacija …., ki so po naravi stvari lastnikov in ne leasingojemalčev riziko.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – izguba vida – izguba zob
Odmera nepremoženjske škode.
Tožnik ima res prizadet vid na enem očesu, kar pomeni znatno prikrajšanje, vendar pa se omejitve nanašajo le na tiste dejavnosti, ki zahtevajo popoln vid, medtem ko na ostale ne. Zato je treba prisojeno odškodnino primerjati z odškodninami v primerih, ko so oškodovanci deloma omejeni v določeni sferi dejavnosti, ne pa v celoti.
vpis lastninske pravice – vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Iz zemljiškoknjižnega dovolila izhaja, da nasprotna udeleženka dovoljuje vknjižbo na dveh novonastalih parcelah v skupni izmeri 2.153 m2, ki bosta še nastali po parcelaciji parc. št. 899/2 in 899/3 k.o. D., pri čemer sta se pravdni stranki zavezali točno opredeliti oznako in izmeri novonastalih parcel z aneksom k menjalni pogodbi. To pa pomeni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbo prve alineje 1. točke 1. odst. 149. člena ZZK-1, saj vsebina vpisa, ki se je z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevala, ni dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom.