ZDR člen 204, 204/2. ZSPJS člen 3, 3.a, 3.a/1, 3.a/4, 48.
plača – količnik za izračun osnovne plače – izobrazba – aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožena stranka je imela v operacijski sobi sistemizirano tako delovno mesto operacijske medicinske sestre - zdravstvene tehnice s V. stopnjo izobrazbe kot delovno mesto operacijske medicinske sestre s VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Tožnici je utemeljeno ponudila aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto „srednja medicinska sestra v operacijski sobi“ in ji za to delovno mesto določila plačo, saj ima tožnica V. stopnjo strokovne izobrazbe. Njen tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači do plače, kot jo prejemajo diplomirane medicinske sestre v operacijski sobi (s VII. stopnjo strokovne izobrazbe), ni utemeljen.
razrešitev s funkcije – poslovodna oseba – član uprave – individualna pogodba o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja – sodna razveza – odškodnina
Razrešitev s funkcije člana uprave bi bila lahko razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi le, če bi tako določala pogodba o zaposlitvi. Ker pa pogodba o zaposlitvi tega ni določala, bi lahko pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala le na enega izmed načinov, ki jih določa ZDR.
regres za letni dopust – odpoved pravici – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo regresa za letni dopust je nepomembna izjava v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, da med strankama ni odprtih zadev in da druga do druge nimata materialnih zahtevkov (razen plačila opravljenega dela tožnika do dneva prenehanja delovnega razmerja in obveznosti po obračunu), saj predstavlja regres za letni dopust zakonsko določeno pravico, ki se ji delavec ne more odpovedati.
bolezen v zvezi z delom – poklicna bolezen – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – varno delo – dokazno breme
Tipkanje oziroma pisanje zapisnikov ni nevarna dejavnost, zato tožena stranka za škodo, ki je tožnici nastala zaradi bolezni v zvezi z delom (obojestranskega sindroma karpalnega kanala, ki naj bi se tožnici razvil kot posledica prisiljene drže in ponavljajočih se gibov rok in prstov pri delu), lahko odgovarja le po načelu krivdne odgovornosti.
Brez odgovora na vprašanje, kolikšen obseg tipkanja dnevno se lahko opravi brez nevarnosti za zdravje, ni mogoče presoditi, ali je tožena stranka, ki je tožnici odrejala delo tipkanja med 3 in 3,5 ure dnevno, ravnala protipravno.
Pravilnik o sodnik izvedencih in sodnih cenilcih člen 41.
stroški izvedenca – izdelava elaborata – ponudba
Ni potrebno, da bi cena, ki jo je določil izvedenec J.D., bila identična ceni iz ene od ponudb. Dolžnost izvedenca je le, da predloži konkurenčne ponudbe, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev
Pritožba proti sodbi prvostopnega sodišča, s katero je bilo odločeno o zahtevi za varstvo zakonitosti tako, da je bila zavrnjena kot neutemeljena, ni dovoljena (2. odst. 66. čl. ZP-1), čeprav je bil storilec v pravnem pouku sodbe napačno poučen drugače.
trditveno in dokazno breme – dokazni standard – zavarovanje dokazov – indic – protipravnost ravnanja
Za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu je tožeča stranka imela možnost predlagati ustrezno zavarovanje dokazov. Te procesne možnosti ni izkoristila, kljub temu, da je sodni postopek za uveljavljanje terjatve pričela že z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine. Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno sklepanje, da bi prvostopenjsko sodišče potem, ko tožeča stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede protipravnosti ravnanja tožene stranke, moralo na to sklepati z nižjim dokaznim standardom od stopnje prepričanja oz. samo prepričanje utemeljevati zgolj na podlagi posameznih posrednih dejstev.
Tudi pri sklepanju o obstoju relevantnih dejstev na podlagi indicev mora biti sklop oz. veriga teh indicev tako močna, da pri sodišču ustvarja prepričanju o resničnosti določenega dejstva, ki pri izkušenem človeku ne ustvarja resnega dvoma.
ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40a.
odmera nagrade izvedencu - dejanski potni stroški
Po Pravilniku se pri odločanju o povrnitvi potnih stroškov upoštevajo dejanski potni stroški, pri čemer se upošteva kilometrina za „najkrajšo pot“. Podatki, pridobljeni iz spletnih strani (Via Michelin …) ne morejo služiti kot edino merilo za odmero potnih stroškov po Pravilniku, saj ti ne upoštevajo poti, ki jo izvedenec naredi od svojega doma do začetne točke merjenja glede na podatke spletnih strani oziroma od končne točke merjenja pa do samega kraja ogleda.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec prečkal cesto, in sicer s kosilnico, tako da jo je potiskal pred seboj, pri tem pa dosegel hitrost okoli 4,8 km/h, kar je hitrost človeka, ki hodi. Tako iz teh ugotovitev sodišča izhaja, da ne gre za motorno vozilo in da tudi vzrok škode ni v motornem vozilu, zato veljajo splošne določbe o odškodninski odgovornosti, ne pa določba 178. čl. ZOR.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0069355
ZGD-1 člen 318, 318/4.
imenovanje posebnega revizorja
Predlog za zamenjavo imenovanega posebnega revizorja lahko utemeljujejo tudi drugi razlogi, ne le okoliščine, ki bi bile podane pri samem imenovanem revizorju.
zapadlost terjatve - predložitev garancij – jamčevanje za napake – potek garancijskega roka – časovna omejenost ponudbe - pogoj
Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil (smiselno: postane brezpredmeten), je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar pridobi upnik pravico zahtevati takojšnjo izpolnitev.
Ponudba v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika le do izteka tega roka.
izvršba na podlagi tuje odločbe - uporaba tujega prava – zastaranje – tuja valuta
Izdaja odločbe pristojnega organa, na podlagi katere nastopijo določene pravne posledice, je pravno dejanje, zato je potrebno v skladu z 8. členom ZMZPP za presojo zastaranja terjatev iz nemških odločb upoštevati nemško pravo, to je Burgerliches Gesetzbuch (BGB), ki ga je uporabilo tudi nemško sodišče pri izdaji odločb, ki predstavljajo izvršilni naslov.
Tečajne liste so javno objavljene in dostopne, zato je preračun terjatve preverljiv, upnikov izvršilni predlog pa zaradi tega, ker izvršilnemu predlogu ni priložil tečajne liste, ni nepopoln.
ZFPPIPP člen 496, 496/1. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394/2.
izbris družbe iz sodnega registra - zamuda roka za nadaljevanje postopka z družbeniki - prenehanje terjatve po zakonu - prenehanje hipoteke
Toda ker tožnica kot upnica svoje s hipoteko zavarovane terjatve do izbrisanega dolžnika ni uveljavljala od tožencev v roku enega leta od dneva objave izbrisa družbe iz (sodnega) registra v Uradnem listu RS (drugi odstavek 394. člena ZGD v zvezi s petim odstavkom 27. člena ZFPPod), je njena terjatev prenehala po smem zakonu (ex lege).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0069850
OZ člen 101, 168, 168/3.
ugovor nenastale pravice – izpolnitev pogodbe – pobot – kapitalizirane zamudne obresti – izgubljeni dobiček
Tožena stranka zato, ker je sama priskrbela manjkajočo dokumentacijo in odpravljala pomanjkljivosti, ki so se pokazale po predaji objekta, zahteva plačilo 1.714,10 EUR. Ta znesek, najprej uveljavlja v pobot, potem pa še kot del nasprotnega tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da ne uveljavlja sorazmernega znižanja pogodbeno dogovorjenih del zaradi zatrjevane delne izpolnitve pogodbe (delni ugovor nenastale pravice). Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke od takrat dalje (15. 02. 2006) utemeljen v višini pogodbeno dogovorjenega zneska.
osebni stečaj – prodaja premoženja stečajnega dolžnika
S tem, ko stečajni dolžnik v postopku prodaje premoženja napada razloge glede obstoja terjatev upnikov, ne izpodbija pravno relevantnih dejstev v zvezi s sklepom o prodaji.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se prvostopenjsko sodišče sklicuje na sklep o ustavitvi postopka na podlagi domneve o umiku tožbe zaradi nepristopa na narok za glavno obravnavo. Takšno domnevo iz 3. odstavka 282. člena ZPP je potrebno razumeti v smislu, da je podana domneva tako o umiku tožbe s strani tožeče stranke, kakor tudi o izdanem soglasju tožene stranke k umiku tožbe. Enako velja tudi v primeru iz 4. odstavka istega člena, razen, če tožena stranka izrecno nasprotuje domnevi umika tožbe.
kršitev znamke – dejanje nelojalne konkurence – licenčnina – pravica do uporabe lastnega imena – učinki objave prijave znamke v registru URSIL – objava sodbe
Merila in smernice, vzpostavljene v sodni praksi SES, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati na način, kot to predlaga pritožnik le v primeru, če bi šlo za podobne okoliščine primera (naravo blaga), kot v tistih, v katerih je SES že odločalo.
V konkretnih okoliščinah ne moremo šteti, da so predstave potrošnika o tetrapaku soka podobne tistim, ki jih potrošnik veže na cisterno v zvezi s kurilnim oljem.
Od objave prijave znamke v registru URSIL, eksulpacija iz razloga, da kršitelj ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da uporablja tujo znamko, ni mogoča.
neupravičena pridobitev – obveznost vrnitve – odškodninska odgovornost – škoda
Po določilu 3. odst. 190. člena OZ nastane obveznost vrnitve tudi v primeru, če kdo kaj prejme glede na podlago, ki je kasneje odpadla.
Iz trditvene podlage tožene stranke ne izhaja, da se je za vtoževani znesek njeno premoženje zmanjšalo, pa tudi ne, da bi vtoževani znesek tožena stranka ustvarila glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, pa ga zaradi ravnanj tožeče stranke ni mogla doseči. Neutemeljeno zadrževanje sredstev bi sicer utegnilo pomeniti eno od predpostavk splošnega civilnega delikta, vendar škode tožena stranka ni utemeljila.