uporabnina – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
V postopku majhne vrednosti ni dopustna pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vprašanje kdaj je tožena stranka tožeči stranki dejansko omogočila prevzem poslovnih prostorov se nanaša na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
odpravnina – odpovedni rok – odškodnina za čas odpovednega roka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta
Če pride do ukinitve neke dejavnosti in zaradi tega do prenehanja dela vseh delavcev, tem pa drugi delodajalec ponudi strokovni izobrazbi ustrezno delo, se delovna doba delavcev, ki so prevzeti na delo, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavci niso spremenili zaposlitve. Še toliko bolj je utemeljeno upoštevanje delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu v primeru, ko je delodajalec, pri katerem so se delavci zaposlili, v bistvu nadaljeval dejavnost bivšega delodajalca in so delavci nadaljevali z delom v istih prostorih in z istimi sredstvi.
plačilo za delo – plača – stroški prevoza na delo in z dela – stroški za prehrano med delom – krajevna pristojnost – stroški postopka
Ugovora krajevne pristojnosti, podanega v pritožbi, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj je prepozen, ker ga sodišče na podlagi 1. odstavka 22. člena ZPP upošteva le, če ga tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo.
plačilo za delo – povračilo stroškov prehrane med delom – dnevnice – ustni dogovor
Tožnik je iz naslova plač in dnevnic, kjer so zajeti stroški prehrane, prejemal plačilo v višini in na način kot se je s toženo stranko ustno dogovoril. Iz tega razloga do dodatnega plačila v višini 14 % od ustvarjenega prometa iz naslova uspešnosti (plačilo do te višine je prejemal na roko) in do dodatnega povračila stroškov prehrane med delom (saj je prejemal dnevnice, ki pokrivajo stroške prehrane na službeni poti) ni upravičen.
vojaška oseba – pogodba o zaposlitvi za določen čas – sklenitev pogodbe o zaposlitvi – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi
Če je tožnik (vojaška oseba) novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas podpisal po tem, ko se je prej veljavna pogodba o zaposlitvi za določen čas že iztekla, se ne šteje, da je v delovnem razmerju za nedoločen čas, ampak (skladno s specialno določbo ZSSloV), da je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za enako časovno obdobje, kot je bila sklenjena prejšnja pogodba o zaposlitvi za določen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prerazporeditev delovnega časa – pogodba o zaposlitvi
Tožnik bi moral upoštevati prerazporeditev delovnega časa, o kateri ga je tožena stranka pravočasno obvestila, četudi njegova pogodba o zaposlitvi ne predvideva prerazporejanja delovnega časa. Ker prerazporeditve delovnega časa ni upošteval, ampak je z dela odšel eno uro prezgodaj, je utemeljen očitek o kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi predstavlja enovit institut, kar pomeni, da morata biti odpoved in ponudba nove pogodbe podani istočasno. Ker tožena stranka tega ni upoštevala, ni prosta obveznosti plačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je tožniku v času odpovednega roka ponudila novo pogodbo.
Stališče, ki ga zavzame pritožbeno sodišče ob odločanju o izdaji začasne odredbe, ki se nanaša na vprašanje obstoja verjetno izkazane terjatve, ne pomeni, da sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ne bi smelo/moglo zavzeti drugačnega stališča.
Tožnice so bile začasno prenesene od drugotožene stranke k prvotoženi stranki. Potem ko ni bilo več pogojev za začasni prenos, so v enakem položaju kot pred prenosom dejavnosti, v tem smislu obstoji tudi dolžnost drugotožene stranke, da jih pozove nazaj na delo (glede na zavezo, prevzeto s sporazumom o začasnem prenosu).
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlog – zahteva za izvedbo naroka
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna dejanska podlaga tudi pritožbene odločitve.
Sodišče lahko izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in če nobena stranka izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah ni zahtevala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – rok za podajo odpovedi
Okoliščina, da je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, ker je postalo nepotrebno zaradi vpeljave računalniškega sistema IBS ter zaradi prenosa preostalih nalog tega delovnega mesta na vodjo financ in administracije ter na delavke na delovnih mestih nabavno prodajnih referentk, predstavlja organizacijski razlog, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
dokazno breme - zakonske zamudne obresti - davki - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - regres za letni dopust - postopek pred odpovedjo - prispevki
Ravnanje tožene stranke, ki je tožnikoma zaključila delovno razmerje, tako da ju je odjavila iz zavarovanj, ne da bi jima vročila izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito.
Tožena stranka se je z delavci dogovorila o obročnem plačilu regresa za letni dopust za leto 2009 (po 50,00 EUR na mesec), kar ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
narava zapuščinskega postopka – umik predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – ustavitev postopka – razlike med pravdnimi in nepravdnimi zadevami
164. člen ZD določa oficiozno naravo zapuščinskega postopka. Postopek se torej ne začne in ne teče po volji strank, zato je tudi procesna dispozicija strank (umik tožbe in soglasje k umiku) prilagojena naravi nepravdnega oziroma zapuščinskega postopka. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je vzelo umik predloga dedinj na znanje in postopek ustavilo, saj soglasja dedinje (pritožnice) za to ni potrebovalo.
vrnitveni zahtevek – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je prejela odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da ni zakonita. Iz tega razloga je odpadla podlaga za izplačilo odpravnine in je tožena stranka prejeto dolžna vrniti. Kot poštena pridobiteljica dolguje zakonske zamudne obresti šele od vložitve tožbe za vrnitev odpravnine dalje.
Naš pravni red ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi se določena dejstva lahko dokazovalo le s točno določenimi dokazi.
Če bi tožnik menil, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga prekršilo določbe pravdnega postopka, bi moral to kršitev uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej na samem naroku za glavno obravnavo, ko je sodišče sprejelo sklep, da se dokazovanje zaključi.
tajnik občine - razrešitev - pravna praznina - neskladnost zakona z ustavo - ugotovitvena odločba - odločba ustavnega sodišča
Razrešitev tožnika, ki temelji na petem odstavku 83. člena ZJU (razrešitev v enem letu od nastopa funkcije funkcionarja oziroma organa, pristojnega za imenovanje, ne glede na razloge), je bila sicer v skladu z zakonom, vendar v neskladju z URS, saj je Ustavno sodišče RS v postopku ocene ustavnosti in ocene zakonitosti glede petega odstavka 83. člena ZJU z odločbo U-I-343/04 z dne 9. 2. 2006 ugotovilo, da je navedena določba, kolikor se nanaša na tajnike občin (direktorje), ki so bili imenovani na ta položaj do uveljavitve ZJU (kot tožnik), v neskladju z Ustavo RS. Po presoji Ustavnega sodišča RS bi moral zakonodajalec zagotoviti „odmeno“, ki bi bila enakovredna temu, do česar bi bili upravičeni, če bi delo na tem položaju opravljali do izteka mandata, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku dolžna izplačati plačo v višini, kot bi jo prejemal, če bi delal od prenehanja delovnega razmerja do dneva, ko se mu je iztekel štiriletni mandat.
stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha - vzorčni postopek
Tožene stranke so dolžne trpeti svoje stroške postopka v delu, ki se nanaša na plačilo regresa za letni dopust in nadomestila plače, saj so ti zahtevki povezani s prenehanjem delovnega razmerja, v preostalem delu (glede zahtevka za plačilo odpravnine in pogodbene kazni) pa je toženim strankam dolžna stroške postopka povrniti tožnica, saj v postopku ni uspela.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 264, 264/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji delovnih mest - dokazovanje - sodni izvedenec - zavarovanje dokazov
Objava akta o sistemizaciji delovnih mest oz. njegova veljavnost nima odločilnega vpliva na obstoj poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga je dokaz s sodnim izvedencem računalniške stroke v zvezi s tem aktom v sporu o zakonitosti odpovedi nepotreben, tako da je sodišče prve stopnje predlog tožnika za zavarovanje dokazov utemeljeno zavrnilo.