• Najdi
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>
  • 1.
    VSK sklep I Cp 206/2004
    31.5.2005
    civilno procesno pravo - nepravdno pravo
    VSK01063
    ZNP člen 37, 37. ZPP člen 315, 315.
    višina odškodnine
    Višina odškodnine ne more biti predmet vmesne odločbe v smislu 315.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP, saj se vmesno odločbo izda le v primeru, če sta sporna tako podlaga kot višina tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. Le v takem primeru sodišče, če je to smotrno, izda najprej odločbo samo o podlagi zahtevka. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče odločilo o višini zahtevka in to ne v dajatveni, temveč v ugotovitveni obliki.

     
  • 2.
    VSK sklep I Cp 93/2004
    31.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01180
    ZOR člen 178, 178.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - vzročna zveza
    Pri določitvi razmerja odgovornosti med imetniki motornih vozil (gre za materialno pravno vprašanje), je potrebno pravilno in popolno ugotoviti odločilna dejstva. To pa so n.pr. stanje cestišča, vidljivost, siceršnje vremenske razmere, dovoljena hitrost in ravnanje udeležencev v konkretni prometni situaciji. Le kršitev pravil ZTVCP še ne pomeni, da je ta že vzrok nezgode. Če pa vzročne zveze ni, tudi odgovornosti ni.

     
  • 3.
    VSK sodba I Cp 68/2004
    31.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01181
    ZOR člen 122, 122.
    pravilo sočasne izpolnitve
    Zgolj dejstvo, da toženki tožeča stranka podpisane najemne pogodbe ni izročila, toženke ne more razbremeniti njenih pogodbenih obveznosti. Pravilo sočasne izpolnitve se nanaša na izpolnitev pogodbene obveznosti. V predmetni dvostranski pogodbi se je tožeča stranka kot najemodajalec zavezala izročiti toženki stanovanje v uporabo, toženka pa, da bo za to plačevala najemnino. Tožeča stranka je svojo pogodbeno obveznost izpolnila. Zato jo mora tudi toženka, ki se zato neutemeljeno sklicuje na pravila o sočasni izpolnitvi iz 122. čl. ZOR. Tudi če tožeča stranka svoje obveze, da izroči izvod pogodbe toženi stranki, ni izpolnila, neizpolnitev te obveznosti nima takega značaja, da bi jo bilo mogoče poistovetiti s posledicami neizpolnitve pogodbe.

     
  • 4.
    VDS sklep Pdp 732/2005
    31.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03179
    ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2.
    začasna odredba - odpravnina
    Niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe prepovedi

    razpolaganja s sredstvi na bančnem računu v višini tožbenega

    zahtevka iz naslova neizplačane odpravnine, čeprav je bila tožena

    stranka v postopku prisilne poravnave in je prodajala izdelke s

    popustom, saj tožena stranka še vedno posluje in ustvarja

    dohodek. Zato ni podana tako visoka stopnja nevarnosti, da bi

    bilo potrebno izdati začasno odredbo.

     
  • 5.
    VSL sodba in sklep I Cpg 110/2004
    31.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL07425
    ZZD člen 361, 361. ZD člen 221, 221. ZPPSL člen 176, 177, 178, 179, 180, 181, 182, 183, 176, 177, 178, 179, 180, 181, 182, 183. ZPP člen 181, 181/3, 183, 183/1, 183/1-3, 181, 181/3, 183, 183/1, 183/1-3. ZFPPod člen 36, 36.
    vpis blagovnih znamk na subjekt, ki je bil izbrisan iz sodnega registra po zaključenem postopku likvidacije - naknadno najdeno premoženje - delitev naknadno najdenega premoženja - ničnost - ugotovitvena tožba - vmesni ugotovitveni zahtevek
    Predpostavko pravnega interesa pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku nadomešča predpostavka prejudicialnosti, saj je pravni interes za vmesni ugotovitveni zahtevek razviden že iz tega, da se s tem zahtevkom zahteva ugotovitev (ne)obstoja pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o glavnem zahtevku v pravdi.

    Zaključki prvostopnega sodišča, da neobstoječega subjekta ni mogoče ponovno vpisati v register kot nosilca znamk, ker bi to pomenilo uničenje znamk, so v konkretni dejanski situaciji pravno zmotni.

    Ker ničnost učinkuje retroaktivno, je posledica le-te vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred spremembo, ki je pravo ne priznava. V danem primeru torej ponoven vpis pravice do blagovnih znamk na subjekt, ki je bil nosilec te pravice pred sklenitvijo ničnih pravnih poslov, torej na I. SOZD. Ničnost namreč zahteva izbris vseh posledic neveljavnega pravnega posla.

    ZFPPod je predvideval likvidacijski postopek nad naknadno najdenim premoženjem subjekta, ki je bil izbrisan iz sodnega registra po določbah ZFPPod. Določba 36. čl. ZFPPod se je rorej v primerih naknadno najdenega premoženja subjekta, ki je bil izbrisan iz sodnega registra po postopkih, ki so jih urejali drugi zakoni (npr. ZPPSL) lahko uporabljala le smiselno. Razveljavitev določbe, ki se uporablja (se je uporabljala) le smiselno, pa še ne pomeni razveljavitve pravne podlage v postopkih, na katere se neposredno ni nanašala.

    Omenjena določba je torej lahko le zapolnjevala pravno praznino, glede na to, da ZPPSL ne ureja postopka delitve naknadno najdenega premoženja, to je premoženja, ki se najde po zaključku likvidacijskega (ali stečajnega) postopka.

    Sporne blagovne znamke, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, niso bile del likvidacijske mase v likvidacijskem postopku nad I. SOZD. Zato bi le-te, ob morebitni ugotovljeni ničnosti pogodb o prenosu le-teh na I. d.d., ob posledici vzpostavitve prejšnjega stanja, to je ponovnega vpisa na I. SOZD, po naravi predstavljale naknadno najdeno premoženje I. SOZD. Zgoraj navedene ugotovitve torej narekujejo izvedbo postopkov delitve naknadno najdenega premoženja tudi v primerih, ko se najde premoženje pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po izvedenem postopku likvidacije (in stečaja). Ničnost sicer res učinkuje proti vsem, nični posli pa ne proizvajajo nikakršnih pravnih posledic. Vendar pa ugotovitev ničnosti pogodb o prenosu pravice do blagovnih znamk ne povzroči avtomatično ničnosti licenčnih pogodb, v katerih je nasprotno tožena stranka nastopala kot dajalec (nosilec) licence.

     
  • 6.
    VSC sklep Cp 829/2005
    30.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01180
    ZIZ člen 64, 65, 64, 65.
    ugovor tretjega
    Ob nasprotovanju upnika sodišče ugovor le zavrne, saj ne more o njem vsebinsko odločati.

     
  • 7.
    VDS sklep Pdp 624/2004
    27.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03203
    ZDR člen 86, 204, 204/3, 86, 204, 204/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok za vložitev tožbe
    Tožnik je za kršitev pravic izvedel, ko mu je bil vročen

    sklep tožene stranke o izredni odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi, čeprav ta sklep ni imel opozorila iz 2. odst.

    86. člena ZDR. Zato je 30-dnevni rok za vložitev tožbe za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in

    posledično za ugoditev reintegracijskemu in reparacijskemu

    zahtevku (3. odstavek 204. člena ZDR) začel teči z

    vročitvijo tega sklepa in ne z dnem vročitve odločbe zavoda

    za zaposlovanje o denarnem nadomestilu za čas

    brezposelnosti, s katero je bil opozorjen, da mu je delovno

    razmerje nezakonito prenehalo.

     
  • 8.
    VDS sodba Pdp 1399/2004
    27.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03213
    ZDR člen 83, 83/2, 86, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 86, 177, 177/1, 177/2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - zagovor
    Tožnici v postopku izredne odpovedi PZ ni bila vročena

    "pisna obdolžitev" niti ji ni bila dana možnost zagovora (2.

    odstavk 83. člena ZDR v zvezi z 177. členom ZDR). Prav tako

    iz obrazložitve podane izredna odpovedi pogodbe o zaposlitvi

    izhaja le, da je tožnica pri svojem delu zlorabila položaj

    in toženi stranki povzročila škodo, prav tako pa

    obrazložitev ne vsebuje obrazložitve okoliščin kršitve in

    interesov strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati

    delovnega razmerja do izreka odpovednega roka, kar je bistvo

    izredne odpovedi PZ, zato izredna odpoved ni zakonita.

     
  • 9.
    VDS sklep Pdp 1755/2003
    27.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03207
    ZDR člen 119, 119/2, 17. ZZDT člen 11, 11. ZDR člen 119, 119/2, 17, 119, 119/2, 17.
    delovno razmerje - tujec - delovno dovoljenje
    Zgolj zato, ker tujec, zaposlen na podlagi delovnega

    dovoljenja, pridobi državljanstvo RS, mu ne preneha PZ. Tako

    tolmačenje določb 11. člena ZZDT in 2. odst. 119. člena ZDR

    je pravno zmotno, saj bi tako delavcu PZ prenehala še pred

    potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Pridobitev

    državljanstva RS tudi ne pomeni avtomatične transformacije

    PZ za določen čas v PZ za nedoločen čas, saj se PZ za

    določen čas s tujcem ne sklepa (le) zaradi časovne

    omejenosti delovnega dovoljenja, ampak morajo biti podani

    tudi zakonski pogoji za sklenitev PZ za določen čas. Tujec,

    ki pridobi državljanstvo RS, ostane v delovnem razmerju do

    poteka PZ za določen čas (in mu to zgolj zaradi pridobitve

    državljanstva ne preraste v DR za nedoločen čas), za

    nadaljnje sklepanje PZ pa delovnega dovoljenja (zaradi

    pridobitve državljanstva) ne potrebuje več.

     
  • 10.
    VDSS sklep Pdp 716/2005
    27.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013975
    ZDR (1990) člen 7.
    konkurenčna klavzula - plačilo odškodnine
    Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali so bila znanja, izkušnje in usposobljenost plod lastnih raziskav in dela tožeče stranke ne pa splošnih znanj, ki jih je toženec pridobil v delovnem razmerju, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
  • 11.
    VSL sklep I Cpg 148/2004
    26.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05547
    ZTLR člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 3. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2, 199, 199/1, 200, 200/2. SPZ člen 92, 92/1, 92, 92/1.
    intervencijski učinek - varstvo lastninske pravice - nepremičnina
    Pritožniki pravni interes utemeljujejo v lastništvu občine nad

    spornimi parcelami, saj bo občina tako lahko uredila parcele v

    interesu vseh krajanov. Pritožbeno sodišče se s takšno interpretacijo

    pravnega interesa intervenientov ne strinja. Intervencijski interes

    intervenienta je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da

    v pravdi zmaga ena od strank (glej Jože Juhart: Civilno procesno

    pravo, str. 317), to pa pomeni, da je intervenient do stranke, kateri

    se hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju z njo, da bi neugodna

    odločba vplivala na njegovo razmerje do intervenienta. Pritožbeno

    sodišče soglaša z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da

    intervenienti v konkretnem primeru takšnega položaja niso izkazali.

    Upoštevati je namreč potrebno, da je bil z dnem 25.7.1997 uveljavljen

    Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju

    ZLNDL), ki predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske

    pravice na tovrstnih nepremičninah. Gre torej za originaren način

    pridobitve lastninske pravice. V skladu z 2. in 3. členom ZLNDL so

    lastninsko pravico pridobile fizične oziroma pravne osebe, ki so ob

    uveljavitvi zakona na nepremičnini imele pravico uporabe, oziroma

    njihovi pravni nasledniki. Da bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom

    po 1. odstavku 92. člena SPZ lahko uspela, bi torej morala izkazati,

    da je na dan uveljavitve ZLNDL imela pravico uporabe na spornih

    nepremičninah oziroma, da pred uveljavitvijo navedenega zakona ta

    pravica uporabe v skladu z do tedaj veljavnim režimom upravljanja in

    razpolaganja sredstev v družbeni lastnini ni bila prenešena na drugo

    osebo.

     
  • 12.
    VDS sodba Pdp 1401/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03212
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/5, 88, 88/1, 88/1-3, 88/5.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok
    Najkasneje z dnem, ko je tožnik prenehal z delom, je nastal

    razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega

    razloga. Ker tožena stranka pogodbe o zaposlitvi ni

    odpovedala v rokih iz 5. odst. 88. člena ZDR, ampak šele po

    9-ih mesecih od kršitve obveznosti, odpoved ni zakonita.

     
  • 13.
    VDS sodba Pdp 903/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03174
    ZDR člen 52, 54, 52, 54.
    transformacija delovnega razmerja
    Ker je tožnica na delu pri toženi stranki ostala tudi po preteku

    časa, za katerega je sklenila PZ za določen čas, se v skladu z

    54. čl. ZDR šteje, da je tožnica sklenila PZ za nedoločen čas.

     
  • 14.
    VSL sklep I Cpg 386/2003
    26.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL06234
    ZOR člen 445, 445. ZPP člen 226, 226/2, 226, 226/2.
    cesija - odstop terjatve - dokaz - listina
    Ker je cesija zgolj personalna sprememba terjatve, je tudi za

    tovrstne dogovore (glede uporabe prava in pristojnosti sodišča)

    smiselno uporabljivo določilo 437. člena ZOR, po katerem preidejo na

    prevzemnika terjatve tudi stranske pravice, saj gre za dogovore, ki

    so tesno povezani s terjatvijo. Listine, ki jim ni priložen zahtevani

    prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče oceniti, zato sodbe, ki temelji

    na takšni listini, ni mogoče preizkusiti.

     
  • 15.
    VDS sklep Pdp 359/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03175
    ZDR člen 88, 88/5, 88, 88/5.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - rok
    Rok za podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga po 5.

    odstavku 88. člena ZDR je pričel teči z dnem, ko je tožena

    stranka ugotovila, da tožnici niti drug delodajalec, h kateremu

    je bila ta začasno prerazporejena, ne more več zagotavljati dela,

    ne pa z dnem uveljavitve ZDR, t.j. 1.1.2003.

     
  • 16.
    VSC sklep Cp 974/2005
    26.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01263
    ZIZ člen 38, 38c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 2, 3.
    izvršitelj - rubež - obračun obresti - stroški izvršitelja
    Sodišče prve stopnje je napačno obrazložilo, da izvršitelju ne pripadajo stroški za izračun obresti in za neizveden rubež iz razloga na strani upnika, s tem pa napačno uporabilo Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Po tar. št. 1 IV. odst. je določeno, da kadar je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oz. ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila.

     
  • 17.
    VDS sodba Pdp 253/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03176
    ZDR člen 7, 7/2, 109, 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18-13, 18, 18-13.
    odpoved - odpravnina - kolektivna pogodba
    Sodišče je tožnici ob redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga

    pravilno odmerilo odpravnino skladno z določilom 13. točke 18.

    člena KP za kmetijsko in živilsko industrijo v višini polovice

    bruto plače za vsako dopolnjeno leto dela, kar je več kot znaša

    odpravnina po določbah 109. člena ZDR. KP lahko glede na 2.

    odstavek 7. člena ZDR določa pravice, ki so za delavca ugodnejše,

    kot jih določa zakon, pri čemer je komisija za razlago kolektivne

    pogodbe izrecno ugotovila, da citirane določbe panožne KP o

    določitvi višine odporavnine še veljajo tudi po uveljavitvi

    novega ZDR.

     
  • 18.
    VSL sklep I Kp 660/2005
    26.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22652
    ZKP člen 78, 78/I, 78, 78/I.
    denarna kazen
    Oškodovanec kot tožilec je v svoji pritožbi, ki jo je vložil zoper

    sklep okrajnega sodišča, grobo žalil sodišče, ko je med drugim

    navedel, da je "Nadaljevanje postopka nesmiselno, dokler deluje na

    oblasti stara škodljiva, nezakonita sodna horda". Ob reševanju

    pritožbe oškodovanca kot tožilca je zato višje sodišče na podlagi

    določila I. odst. 78. člena ZKP slednjemu izreklo denarno kazen v

    višini 100.000,00 SIT, saj je ocenilo, da gre za žalitev, ki zahteva

    izrek disciplinske kazni, saj takšnega ravnanja oškodovanca kot

    tožilca ni mogoče tolerirati.

     
  • 19.
    VSL sklep III Cpg 117/2005
    26.5.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05747
    ZPPSL člen 93, 93/2, 93, 93/2.
    predujem
    Iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o naložitvi plačila predujma v

    znesku 300.000,00 SIT pravnomočen (sklep z dne 29.3.2005, l. št. 14).

    Zaradi učinkov pravnomočnosti tega sklepa pritožnik ne more uspeti s

    trditvami o previsokem predujmu v pritožbi proti sklepu o zavrženju

    predloga zaradi opustitve plačila predujma.

     
  • 20.
    VDS sklep Psp 262/2005
    26.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03649
    ZPP člen 3, 3/3, 3, 3/3. ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1b, 5, 5, 4/1b, 4/1, 4.
    pogoj - zamudna sodba - socialni spor
    V socialnih sporih, v katerih se odloča o pravicah iz socialnega

    zavarovanja (ne pa samo o denarnih zahtevkih, kot n.pr. o vrnitvi

    sredstev ali odškodnini) ne gre za zahtevek, s katerim bi obe

    stranki lahko razpolagali (3. odst. 3. člena ZPP), zato ni mogoča

    zamudna sodba.

    V tovrstnih socialnih sporih materialno-pravni predpisi ne

    predpostavljajo svobodne volje strank pri vstopanju v medsebojne

    odnose. Odnosi med strankami nastanejo po zakonu samem, torej

    brez volje strank, saj je pokojninsko in invalidsko zavarovanje

    obvezno, saj tako določa ZPIZ-1. Ta v 5. členu zlasti poudarja

    specifiko pravic iz obveznega zavarovanja, kamor po 4. členu

    sodijo tudi pravice iz invalidskega zavarovanja (1. odst. b, člen

    4) s tem, ko določa, da so te pravice neodtujljive osebne

    pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in jih tudi ne

    podedovati. Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo (razen

    dospelih neplačanih zneskov denarnih prejemkov) ter jih ni mogoče

    odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa

    ta zakon. Zavarovancem ne daje pravic iz pokojninskega in

    invalidskega zavarovanja zavod, pač pa so določene z zakonom.

    Zato se zavarovanec in zavod ne moreta dogovoriti ne o manjšem,

    ne o večjem obsegu pravic od zakonsko določenih na področju

    obveznega (kot tudi prostovoljnega) zavarovanja. Zavod je le

    nosilec obveznega zavarovanja (10. člen). Zato je zavod pristojen

    samo za ugotavljanje, ali zavarovanec za uveljavitev zakonsko

    določene pravice izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. Pri

    pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

    ne gre za lastna sredstva zavoda. Ta jih le zbira in razdeljuje v

    okviru materialno-pravnih zakonskih določb. Zato je

    dispozitivnost v socialnih sporih omejena le na tožnike -

    zavarovance (vložitev tožbe, sprememba zahtevka, umik tožbe).

    Tožencu (zavodu) noben predpis ne dovoljuje pripoznanja ali

    poravnave glede zahtevka za priznanje pravice, za katerega ni

    dejanske in materialne pravne podlage. Če bi toženec tak zahtevek

    pripoznal ali se o njem želel poravnati, sodišče njegovega

    razpolaganja tudi po ZPP ne bi smelo priznati, saj bi

    nasprotovalo prisilnim predpisom (3. odst. 3. člena). V primeru,

    ko zavarovanec - tožnik zahteva priznanje določene pravice iz

    obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni podlage

    za izdajo sodbe na podlagi 318. člena ZPP, bodisi ugoditvene,

    bodisi zavrnilne, že zato, ker gre za zahtevek, s katerim stranka

    - konkretno toženec, ne more razpolagati. Le izhajajoč iz prej

    obrazložene pravne narave oz. javno pravne narave pravic iz

    obveznega invalidskega zavarovanja (in narave posledičnih

    invalidskih dajatev) ter s tem prisilno pravne narave materialno-

    pravnega predpisa, je mogoče pravilno interpretirati in uporabiti

    posamezna, med seboj navidezno celo izključujoča se procesno

    pravna pravila iz ZDSS-1, ki po eni strani ponovno vpeljuje

    načelo materialne resnice in preiskovalno načelo, po drugi pa

    načelo pospešitve postopka, s tem ko v 28. členu ureja pravne

    posledice izostanka stranke s prvega naroka za glavno obravnavo.

     
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>