Pogodba z naslovom "pogodba o cesiji (odstopu terjatve)" je po vsebini prevzem izpolnitve po 453. členu zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Po stališču sodne prakse je pravna narava pogodbe opredeljena predvsem z njeno vsebino, napačno poimenovanje nima pravnih posledic
Denacionalizacijski upravičenec lahko uveljavlja zahtevo za izločitev dela stečajne mase samo, če je že pred začetkom stečajnega postopka pridobil pravnomočno odločbo o vrnitvi premoženja v naravi. Sicer je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine po določilih 42. do 50. člena ZDEN. Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN in začasna odredba po 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS štev. 55/92 in sl.) se nanašata na pravnoposlovno razpolaganje podjetja z družbenim kapitalom in ne na prisilne ukrepe sodišča, določene z zakonom. Drugačni status upravičencev iz denacionalizacije, ki so pravočasno zavarovali svoje zahtevke z začasno odredbo po 11. členu cit. zakona, je uvedla šele novela ZPPSL, ki je stopila v veljavo dne 31.4.1997 in ne velja za stečajne postopke, začete pred navedenim dnem.
zavrženje sklepa o izvrši - nepopolna vloga - poprava vloge
Uradni jezik sodišča po določilu prvega odstavka 104 člena zpp morajo stranke podajati vloge sodišču v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi - torej slovenščini.
ZOR člen 173, 174, 177, 200, 200/1, 200/2, 173, 174, 177, 200, 200/1, 200/2.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za škodo - krivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti
Ob ugotovitvah, da je tožnik moral delati na okvarjeni stiskalnici, ki se je samodejno vključevala, zaradi česar je tožniku stisnilo prste, primernega sredstva za odstranjevanje izdelkov iz stiskalnice pa ni bilo na razpolago, tožniku ni mogoče očitati krivdnega prispevka, ki bi zmanjšal objektivno odgovornost imetnice stiskalnice, to je toženke.
spregled pravne osebnosti - začetek in zaključek stečajnega postopka
Bivši direktor se je zadolžil pri gospodarski družbi, ki jo je vodil, in je sedaj glavni dolžnik stečajnega dolžnika, zato bo moralo sodišče prve stopnje oceniti možnost spregleda pravne osebnosti po 6. členu zakona o gospodarskih družbah.
ZIP člen 50, 50-4, 53, 53/4, 66, 66/1, 50, 50-4, 53, 53/4, 66, 66/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev izvršilnega naslova - odlog izvršbe - vložitev izrednega pravnega sredstva - novo dejstvo v pritožbenem postopku
Dolžnik je k pritožbi kot nov dokaz priložil pravnomočno sodno odločbo o dovolitvi obnove in razveljavitvi izvršilnega naslova. Ker s tem zatrjuje ugovorni razlog iz 4. točke 50. člena ZIP, mora sodišče prve stopnje v novem postopku ponovno odločiti o dolžnikovemu ugovoru. Ponovno pa je treba odločiti tudi o predlogu dolžnika za odlog izvršbe, ker je pravni interes za odlog izvršbe odvisen od odločitve o ugovoru.
ZPPSL člen 144, 144/3. ZPPSL (1989) člen 127, 127/2.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - ugotovitev obstoja terjatve - upnik - napotitev na pravdo - pasivna legitimacija
Po določilu 127. člena ZPPSL-89, ki se uporablja za predmetni stečajni postopek, napoti stečajni senat upnika, čigar terjatev je prerekana, na postopek za ugotovitev obstoja terjatve (zdaj 3. odstavek 144. čl. ZPPSL). Iz 2. odstavka cit. člena izhaja, da teče ugotovitveni postopek - pravda le med stečajnim upnikom, čigar terjatev je prerekana in tistim, ki je prerekal. Torej, če je prerekal drugi stečajni upnik, stečajni dolžnik ni udeleženec v pravdi.
Ne glede na splošno znano vlogo sindikatov pri zastopanju interesov delavcev, ko nastopajo v njihovem imenu, ne more biti nasprotnik v postopku za ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pooblaščenec tistega, ki je prerekal, torej sindikat ampak sami delavci.
ZPP (1977) člen 111, 111/2, 111, 111/2. ZPPSL člen 27, 27/2, 27/3, 27, 27/2, 27/3.
predujem za stroške postopka - sodni rok
Rok za plačilo predujema je sodni rok, ki ga sodišče lahko podaljša na utemeljen predlog stranke. Ker takega predloga dolžnik ni vložil je sodišče utemeljeno ustavilo postopek.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na premičnine - rubež in ocenitev stvari - rubežni in cenilni zapisnik - ugovor dolžnika zoper ocenitev
Rubežni in cenilni zapisnik je pri ocenitvi premičnih stvari odločilen za oceno vrednosti zarubljene premičnine. Ker dolžnica v osemdnevnem roku iz 4. odst. 80. člena ZIP ni ugovarjala, se tudi v pritožbi zoper prvostopni sklep (na podlagi katerega je bil zarubljeni avtomobil, ki je bil prodan celo nad ocenjeno vrednostjo, izročen kupcu, iz dosežene kupnine pa poplačan del upnikove terjatve) ne more več sklicevati na domnevno nepravilno ocenitev zarubljenih stvari.
ZOR člen 195, 195/1, 195/2, 200, 200/1, 200/2, 195, 195/1, 195/2, 200, 200/1, 200/2.
višina odškodnine za negmotno škodo
Pri odmeri višine odškodnine za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenskih aktivnosti je treba upoštevati starost oškodovanca, kakšne posledice ima v vsakdanjem življenju in pri delu ter kakšne omejitve mora sprejemati, kako se je njegovo življenje spremenilo zaradi posledic poškodb, zlasti glede na spremembo možnosti zaposlitve in opravljanja dela na način, kot ga je opravljal pred poškodbo.
vezanost na zahtevek - motenje posesti - zavrženje ugotovitvenega dela tožbe
Vezanost na zahtevek pomeni, da sodišče v vsebinskem smislu ne sme odločiti o nečem drugem, kar je stranka zahtevala. Nepotrebno delo sodišča ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7. ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
odgovornost samostojnega podjetnika - sprememba dejavnosti - pasivna legitimacija
Samostojna podjetnica odgovarja za obveznosti iz poslovanja obrata osebno in neposredno, zato odjava pridobitne dejavnosti (s.p.) ne more vplivati na obstoj pravne osebnosti toženke, ki je fizična oseba in s tem tudi ne na njeno odgovornost. Po 7. odstavku 1. člena zakona o gospodarskih družbah - ZGD je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. V pravdnem postopku je zato pasivno legitimirana fizična oseba, z označbo stalnega prebivališča in ne firma, pod katero ta fizična oseba opravlja svojo pridobitno dejavnost.
Terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva stečajnega postopka pobotati veljajo za pobotane po samem zakonu in se ne prijavljajo v stečajno maso. Upnik katerega terjatev se šteje za pobotano mora o tem obvestiti stečajnega upravitelja vendar pa opustitev takega obvestila nima sploh posledic, le odgovornost upnika za škodo in stroške. Opustitev takega obvestila ne povzroči, da je potrebno terjatve ponovno prijaviti v stečajnem postopku.
Določbo 342. čl. ZPP je treba razlagati tako, da sodišče s popravnim sklepom lahko po uradni dolžnosti popravlja le tiste napake v sodbi, ki jih je samo zagrešilo, ne sme pa popravljati napak, ki jih je zagrešila pravdna stranka (npr. pri imenu nasprotne stranke v tožbi).
izvršilni naslov - pisni sporazum o zahtevku iz delovnega razmerja
Pisni sporazum o izplačilu odpravnine med delavcem in delodajalcem, dosežen na delavčevo zahtevo v postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja, ima po 3. odst. 104. čl. Zakona o delovnih razmerjih moč izvršilnega naslova.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave - odstop dednega deleža po podani izjavi o odpovedi dediščini
Izjava o odpovedi dediščini je nepreklicljiva (1. odst. 138. člen ZD) Zato je ni mogoče več spreminjati v zapuščinskem postopku, tudi na ta način ne, da se spremeni v izjavo o odpovedi dediščini v korist določenega dediča (pravilno: odstopu dednega deleža - člen 136/2 ZD). Dedič, ki se je dediščini odpovedal, lahko le zahteva razveljavitev izjave o odpovedi pod pogoji iz 2. odst. 138. člena ZD; tega pa ne more storiti s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s posebno tožbo (2. odst. 138. člen ZD).
Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odst. 154. člena ZPP pravilno odmerilo stroške postopka od zneskov, s katerimi je vsaka od strank uspela in jih medsebojno pobotalo. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi moralo sodišče uporabiti 3. odstavek 154. člena ZPP zato, ker je po medsebojnemu pobotanju tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki le sorazmerno majhen znesek od celotne tožnikove terjatve.
stvarno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo
VSL41304
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZNP člen 131, 131.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - določitev meje v ugotovitvenem postopku - napotitev na sodni mejni postopek
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP ni bila podana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo rezultat nepravdnega postopka poprave meje, v katerem je bil predlog za popravo meje pravnomočno zavrnjen, ker meja še vedno poteka tako, kot je bila pred tem sporazumno določena v mejnem ugotovitvenem postopku. Ker je sodišče ugotovilo, da je bila ograja postavljena za tako določeno mejo - na parceli tožeče stranke, je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za odstranitev ograje.