Zakon o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 1a.
lastninjenje - postopek revizije
Pod pogojem iz 1. a člena Zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravlja Agencija RS za revidiranje postopke revizije do vpisa v sodni register. Namen teh postopkov je odpravljanje oškodovanj družbene lastnine. Dokler lastninsko preoblikovanje ni zaključeno, to pa je z vpisom v sodni register, je namreč podjetje še razpolagalo z družbeno lastnino. Utemeljen sum v smislu navedene zakonske določbe je podan, če so bila pri podjetju že ugotovljena oškodovanja družbene lastnine po 48. a členu ZLPP in so takšna, da kažejo na značilnost gospodarjenja, ki se je lahko nadaljevalo tudi po 31. 12. 1992.
ugotavljanje ustreznosti nadomestnega zemljišča - upravičenec po 29. točki 3. člena ZDen
Z izvedenskim mnenjem o preveritvi katastrske klasifikacije zemljišč zatrjevane nepravilnosti uradnega podatka zemljiškega katastra (veljavnega v času podržavljenja) ni mogoče izpodbiti. Zatrjevane napake ali nepravilnosti v zemljiškem katastru je mogoče uveljavljati le v posebnih postopkih, predvidenih za spreminjanje podatkov v samih katastrskih predpisih.
Oseba, ki se ji je zdravstveno stanje poslabšalo pri opravljanju delovne dolžnosti za obrambo države ne izpolnjuje zakonskega pogoja za pridobitev statusa in pravic vojaškega vojnega invalida, ima pa pravico uveljaviti status civilnega invalida vojne.
Pri vrednotenju podržavljenega stavbnega zemljišča bo kot relevantno upravni organ upošteval stanje podržavljenega zemljišča v času odvzema iz posesti. Iz odločbe ustavnega sodišča št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2002 izhaja, da je v primeru nacionaliziranih stavbnih zemljišč upravičenec do denacionalizacije tisti, ki mu je vzeta pravica uporabe, torej tisti, kateremu je bil izdan zadnji akt o podržavljenju. Po času izdaje tega akta pa se mora ravnati tudi ureditev pravic iz denacionalizacije. To pa pomeni, da je treba odvzeto zemljišče vrednotiti po stanju v času odvzema iz posesti in uporabe.Izrek.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - upravičenost do denacionalizacije - vrednotenje stavbnega zemljišča - odškodnina za nacionalizirano stavbno zemljišče
Pri vrednotenju podržavljenega stavbnega zemljišča bo kot relevantno upravni organ upošteval stanje podržavljenega zemljišča v času odvzema iz posesti. Iz odločbe ustavnega sodišča št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2002 izhaja, da je v primeru nacionaliziranih stavbnih zemljišč upravičenec do denacionalizacije tisti, ki mu je vzeta pravica uporabe, torej tisti, kateremu je bil izdan zadnji akt o podržavljenju. Po času izdaje tega akta pa se mora ravnati tudi ureditev pravic iz denacionalizacije. To pa pomeni, da je treba odvzeto zemljišče vrednotiti po stanju v času odvzema iz posesti in uporabe.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (1. odstavek 44. člena ZDen). Če so bile po podržavljenju parcele vključene v večji kompleks parcel, namenjen tovarni, ki je bil komunalno opremljen za potrebe te tovarne, to ne pomeni, da je nastala ena parcela, glede katere se ugotavlja komunalna opremljenost, oziroma da se ta ugotavlja glede na celoten kompleks. Ali so bili izpolnjeni pogoji po 11. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, da se šteje, da je bilo mogoče zemljišče komunalno opremiti brez večjih stroškov, se ugotavlja glede na podržavljeno parcelo. Za to ugotovitev relevantne podatke pridobi upravni organ od upravljalca komunalnih objektov in naprav.
V postopku za pridobitev državljanstva, ki ga je tožnik uveljavljal tudi za čas pred letom 1991, je sodišče preizkusilo odločbo Ministrstva za notranje zadeve, pri čemer je ugotavljalo ali je bilo v postopku za izdajo navedenega upravnega akta dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno, ni pa samo na obravnavi ugotavljalo dejanskega stanja, zato v obravnavanem primeru procesna predpostavka za obnovo postopka po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS ni izpolnjena.
Sodišče ne nasprotuje ugotovitvi tožene stranke, da ima Center za socialno delo pravico izvajati ukrepe, ki jih zahteva vzgoja varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Ne soglaša pa z njeno odločitvijo, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za omejitev roditeljske pravice, ne da bi bilo pred tem zanesljivo ugotovljeno, da sta starša dejansko zanemarila svoje roditeljske pravice do te mere, da jih je treba omejiti na način kot to izhaja iz izpodbijane odločbe.
ZDavP člen 15. ZDoh člen 16, 16/1. Slovenski računovodski standardi standard 21.
dnevnica za službeno potovanje - drugi osebni prejemki - verodostojna listina
Med strankama, kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja že tožena stranka, je nesporno da so službene poti bile opravljene in da torej predložena dokumentacija službena potovanja izkazuje. Navedena ugotovitev ter dejstvo, na katerega utemeljeno opozarja tožeča stranka, da so bila na podlagi istih potnih nalogov in obračunov potnih stroškov (razen v tem upravnem sporu spornih dnevnic) tožeči stranki priznana povračila vseh drugih obračunanih stroškov po predloženih računih, bi po presoji sodišča v obravnavanem primeru narekovala konkretno oceno pomena posameznih v postopku ugotovljenih pomanjkljivosti pri sestavljanju in vsebini listin z vidika njihove verodostojnosti (tudi) kot podlage za priznanje povračila dnevnic, ki po vsebini predstavljajo povračilo povečanih stroškov za prehrano na službenem potovanju, katerega višina je odvisna od trajanja službenega potovanja in države, v kateri je bilo opravljeno.
odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP)
Ker gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se po ureditvi davčnega postopka lahko posega le v dokončne odločbe o odmeri davkov, je potrebno določbo 22. člena ZDavP razlagati ozko in glede na specialnost ureditve, skladno z načinom odločanja v davčnem postopku. V postopku inšpiciranja davčni organ odločbo izda le v primeru ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti, ki jih je z odločbo treba odpraviti. Dejanske ugotovitve, ki ob upoštevanju materialnega zakona izdaje odločbe po mnenju prvostopnega organa ne narekujejo, ostajajo zato na ravni zapisniških ugotovitev. V obravnavanem primeru tožena stranka, kot to utemeljeno ugovarja tožeča stranka, kršitve materialnega prava ni ugotavljala na podlagi dejstev, ugotovljenih v dokončni odločbi. Ugotavljala jih tudi ni iz zapisniških ugotovitev, kolikor bi bilo te glede način odločanja mogoče šteti za dejansko podlago izdane odločbe.
ZST člen 13, 29, 13, 29. ZUS člen 30, 69, 69/1, 30, 69, 69/1.
začasna odredba
Ker tožnikov interes glede na njegov socialni položaj pretehta javni interes, ki ji v takojšnji izterjavi sodnih taks, je sodišče zahtevi ugodilo in odložilo izvršitev odločbe do pravnomočnosti odločitve v upravnem sporu.
zastopnik društva - veljavnost sklica skupščine - vpis v register društev
Veljavnost sklica skupščine (občnega zbora) društva se presoja po temeljnem aktu društva. Skupščina, ki ni sklicana v skladu z določbami temeljnega akta društva, ne more sprejemati pravno zavezujočih aktov.
ZOZ člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZVojI člen 92, 92. ZVV člen 31, 22, 22/1, 24, 31, 22, 22/1, 24. ZUS člen 60, 60/1-3, 60/3, 60, 60/1-3, 60/3. ZUP člen 180/1, 214, 214/1-5, 179, 179/1, 180, 180/1, 214, 214/1-5, 179, 179/1, 180.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - skladnost obrazložitve in izreka odločbe
Tožena stranka je sicer v izpodbijani odločbi zagovarjala pravilno stališče, da prvostopenjski upravni organ ni dolžan na podlagi 179. in 180. člena ZUP izdati potrdila, da je tožnik opravljal dolžnost pri obrambi RS med agresijo v Narodni zaščiti KS C, vendar pa tožena stranka ni tej obrazložitvi prilagodila izreka izpodbijane odločbe. Za stranko je namreč lahko pomembno, ali je s prvostopenjsko upravno odločbo ugotovljeno, da upravni organ ni dolžan izdati zahtevanega potrdila, ali pa da je v prvostopenjski upravni odločbi ugotovljeno, da vlagatelj ni sodeloval pri opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije kot pripadnik narodne zaščite.
Kandidat za izvolitev v naziv redni profesor mora praviloma že izpolnjevati kvantitativne in kvalitativne pogoje, ki so določeni v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.
Člani in pravni nasledniki članov bivše zadruge, ki niso organizirani kot zadruga, ki izkazuje pravno nasledstvo po prejšnji zadrugi, niso aktivno legitimirani za sprožitev postopka za vrnitev premoženja bivše zadruge po ZZad. Ker je bivša zadruga prenehala zaradi združitve z drugo zadrugo, svojih deležev v bivši zadrugi tudi ne morejo zahtevati na podlagi ZDen, saj jim premoženje ni bilo podržavljeno s predpisom ali na način, ki ga ZDen predpisuje kot podlago za denacionalizacijo.
Strah pred preganjanjem zaradi narodnosti, vere - Judizem v Ruski federaciji - ni preganjanja iz razlogov po Ženevski konvenciji. Tožena stranka se je opredelila do tega, da dejstva, da je Jud ni sam razglašal, do njegovih potovanj v tujino in dogodkov leta 1997 in 1998, preučila razmere v izvorni državi. Tožena stranka je poudarila, da so se dogodki, zaradi katerih išče zaščito, pripetili štiri leta pred prihodom v Republiko Slovenijo, med tem časom je večkrat potoval v tujino in ob vrnitvah v domovino ni imel nobenih problemov.
Dezerter vojske OVK - strah pred preganjanjem verjeten v letu 1998, leta 2003 objektivno neutemeljen. Tožena stranka se je opredelila do tožnikovih subjektivnih razlogov in ugotovila objektivno stanje. V tožbi trdi, da travmatizirane osebe potrebujejo zaščito, vendar v tožbi ne trdi, da bi bil takšna oseba.
ZDen člen 64, 64/1, 64, 64/1. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 11, 11/2, 11, 11/2.
zahteva za denacionalizacijo
Ravnanje organa, ki vlagatelju pravočasne in pravilne priglasitve pravic do gozdov, kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin, vložena na podlagi okrožnice za izvajanje Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lasti (Uradni list RS, št. 26/90 in 2/91), ne glede na to, ali je bila dana ustno ali v pisni obliki, ne bi obvestilo, tako kot zahteva Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo v 2. odstavku 11. člena, da po ZDen lahko vloži zahtevo za denacionalizacijo, v katerem roku, pri katerem organu in s katerimi podatki, predstavlja tako kršitev pravil postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev v zadevi in zaradi katere je odločitev nezakonita. Pri tem je nepomembno, ali priglasitev vsebuje izrecni zahtevek za vrnitev priglašenih nepremičnin, kajti Navodilo tako vlogo obravnava kot priglasitev pravic do podržavljenega premoženja, zato tudi če izrecnega zahtevka ne vsebuje, ni mogoče šteti, naj ne bi bila dana z namenom bodočega uveljavljanja pravic do podržavljenega premoženja.
Višina komunalnega prispevka se določi po predpisu, ki je veljaven v času odločanja. Odločbo o višini komunalnega prispevka izda občinska uprava na zahtevo investitorja.
taksa zaradi onesnaževanja okolja z vojaškimi vajami - začasna odredba
Zakonski določbi, ki urejata podlago za izdajo začasne odredbe (39. člen Zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS oziroma 1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. oziroma 4. odstavkom 30. člena ZUS) nista istovetni, ker določba 39. člena ZUstS meri predvsem na težko popravljive posledice v širšem smislu, saj se običajno akt, katerega presoja skladnosti z ustavo (oziroma zakonom) je obravnavana, nanaša na večje število subjektov, določbe 30. člena ZUS pa na posamezni subjekt, kar pomeni, da so lahko kriteriji za presojo posledic izvrševanja oziroma izvršitve spornega akta različni.
Pojem težko popravljive škode je po mnenju sodišča na področju obrambe države treba presojati po drugačnih merilih kot na drugih področjih bodisi delovanja države bodisi delovanja posameznikov ali pravnih oseb.
Na podlagi 1. odstavka 219. člena ZUP/86 je mogoče popraviti le pomote tehničnega značaja. S tem, da je tožena stranka s takim sklepom dodala izreku odločbe določene nepremičnine, ki se tudi vračajo, je posegla v pravni položaj, ki ga je ustvarila delna odločba, torej je to odločbo dopolnila. Ni šlo za popravo napake tehnične narave, ki bi dopuščala izdajo sklepa po 219. členu ZUP/86.