• Najdi
  • 1
  • od 4
  • >
  • >>
  • 1.
    Sodba I Ips 184/99
    30.7.1999
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS20682
    ZKP člen 420, 420/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Z navedbami, da obtoženec ni več v tolikšni meri odvisen od mamil, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja, zagovornica izpodbija dejanske ugotovitve v pravnomočnem sklepu, kar ne more biti predmet vloženega izrednega pravnega sredstva (2.odst. 420.čl. ZKP).
  • 2.
    Sklep II Ips 480/98
    29.7.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04701
    ZPP (1977) člen 40, 40/3, 382, 382/2, 498, 498/1.SZ člen 159, 159/1-2, 159/2.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - premoženjskopravni spor - tožba na izpraznitev stanovanja - zavrženje revizije
    Tožeča stranka uveljavlja izpraznitveni zahtevek proti toženki, ki je ostala v stanovanju po smrti njenega najemnika leta 1992, ki je imel sklenjeno najemno pogodbo že po novem zakonu (2. točka prvega odstavka 159. člena SZ in arg. a contrario iz drugega odstavka tega člena). Tožeča stranka je v tožbi navedla VSP 500.000,00 SIT. Na zahtevo tožene stranke, naj tožeča stranka pojasni ocenitev te vrednosti, je ta s pripravljalno vlogo z dne 7.4.1998 popravila VSP na 66.373,00 SIT, kar je višina enoletne najemnine za sporno stanovanje. Na prvem (in edinem) naroku za glavno obravnavo se tožena stranka ni uprla tej novi navedbi VSP, tako da bi opozorila sodišče na prenizko vrednost in da bi moralo zato to opraviti postopek po tretjem odstavku 40. člena ZPP/77.
  • 3.
    Sodba II Ips 495/98
    29.7.1999
    STATUSNO PRAVO
    VS04718
    ZGD člen 410, 410/6, 410/7. ZTLR člen 43.
    družba z omejeno odgovornostjo - pridobitev lastniske pravice na stvarnem vložku - sklep registrskega sodišča o dokapitalizaciji
    Družba o omejeno odgovornostjo postane lastnica predmetov kot stvarnih vložkov vanjo že z njihovo izročitvijo družbi in ne šele z izdajo sklepa registrskega sodišča o dokapitalizaciji družbe.
  • 4.
    Sodba II Ips 467/98
    29.7.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04717
    ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1.
    povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost države - služenje vojaškega roka - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - judo
    Judo sam ob sebi ne sodi med nevarne dejavnosti v smislu odškodninskega prava oziroma njegovih udeležencev - oškodovancev ni potrebno varovati z institutom objektivne odgovornosti.
  • 5.
    Sodba I Ips 177/99
    23.7.1999
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS20663
    ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
    pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Vložnica napačno razlaga določbo 3.tč. 1.odst. 201.čl. ZKP, ko trdi, da morajo biti za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podane (konkretizirane) kumulativno vse okoliščine, naštete v navedeni določbi. Podana mora biti vsaj ena objektivna in vsaj ena subjektivna okoliščina.

    Vprašanje obdolženčeve odvisnosti od drog in izvajanje sklepov na podlagi njegovega prejšnjega življenja o njegovi osebnosti o tem, ali bo glede na prejšnje izkušnje spremenil vzorec svojega dosedanjega obnašanja v zvezi s spoštovanjem zakona oz. prognoziranje njegovega nadaljnjega ravnanja, je vprašanje ocene dokazov in dedukcije na področju dejstev. Ne gre za nasprotje sklepov sodišča s posameznimi dokazi, če te dokaze obramba ocenjuje drugače oz. na njihovi podlagi izvaja drugačne sklepe.
  • 6.
    Sklep I Up 528/99
    23.7.1999
    UPRAVNI SPOR
    VS13365
    ZUS člen 68, 69, 69/2, 74.
    začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka
    Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 74. členu v zvezi z 68. členom ZUS je podana, ker v izpodbijanem sklepu ni razlogov glede pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
  • 7.
    Sklep I Up 539/99
    23.7.1999
    LASTNINJENJE - UPRAVNI SPOR
    VS15214
    ZUS člen 1, 1/3, 69, 69/5, 72, 72/1-1, 72/1-3.ZUP člen 210, 210/5.
    revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetja - delničar, ki ni upravičenec za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov kot stranka v postopku revizije delniške družbe - presoja pravočasnosti tožbe
    Dejansko stanje ni zmotno in nepopolno ugotovljeno, če sodišče pri presoji pravočasnosti tožbe ni posebej ugotavljalo točnega datuma vročitve, ampak je bila bistvena okoliščina, da je tožnik sklep tožene stranke prejel pred določenim datumom.

    Tožnik, bivši upravičenec za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov in kasneje delničar delniške družbe, zoper katero je bil uveden revizijski postopek, mora za položaj stranke v revizijskem postopku izkazati svoj pravni interes, ki je podan že na začetku postopka, uvedenega po uradni dolžnosti.
  • 8.
    Sodba II Ips 557/98
    22.7.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04626
    ZOR člen 174, 177, 189, 189/2, 192, 200, 200/2, 377.ZPP člen 190, 191, 191/2.
    sprememba tožbe - inflacija - odgovornost za škodo od nevarne ali nevarne dejavnosti - deljena odgovornost - strelno orožje kot nevarna stvar - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine
    Sodna praksa je v času nestabilnih gospodarskih gibanj in visoke inflacije sprejela stališče, da prilagajanje tožbenega zahtevka spremenjenim denarnim razmeram in s tem spremenjeni kupni moči ne pomeni spremembe tožbe (primerjaj Strohsack B., Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti, Ljubljana, ČZ Uradni list, 1996, str. 174). Sodna praksa se je pri tem oprla na 2. odstavek 189. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in tako uporabila enako pravilo, kot velja za premoženjsko škodo. Zato se tudi zamudne obresti odmerjajo šele od sodbe dalje. Smiselno uporabo te določbe je narekovala in jo še vedno narekuje razlaga 2. odstavka 200. člena ZOR.

    Toženec je bil v kazenskem postopku obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe. On je bil tisti, ki je imel nabito strelno orožje v gostilni, ki je to konkretno orožje poznal in ga tudi razkazoval z izročitvijo tožniku, ne da bi ga prej izpraznil. On je bil torej tisti, ki je bil imetnik nevarne stvari in je sprožil verigo nevarnih ravnanj. S tem, ko se je nato lotil praznjenja revolverja na povsem neprimeren način, je opravljal tudi nevarno dejavnost.
  • 9.
    Sklep II Ips 201/98
    22.7.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04715
    ZVGLD člen 57, 57/1, 57/2.ZOR člen 170, 171, 173, 174, 178, 178/1, 178/2, 178/3, 178/4.
    povzročitev škode - škoda na lovu - lov kot nevarna dejavnost - odgovornost lovske organizacije - krivdna odgovornost lovca - povrnitev negmotne škode
    Za škodo, ki nastane med lovom, lovska družina ne odgovarja za lovca, ki je obstrelil drugega lovca, po določbah odgovornosti delodajalcev oziroma drugih oseb za škodo pri delu ali v zvezi z delom. Sami udeleženci lova ne odgovarjajo med seboj objektivno.
  • 10.
    Sklep II Ips 234/98
    22.7.1999
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS04716
    ZOR člen 18, 18/2, 186, 324, 324/1, 898, 898/1, 919, 919/1, 919/2.
    zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
    Pri kasko zavarovanju pride zavarovalnica v zamudo nasproti zavarovancu s pretekom roka iz zavarovalne pogodbe za plačilo odškodnine oziroma roka, ki ga določa zakon za takšen primer.
  • 11.
    Sodba II Ips 48/98
    22.7.1999
    POGODBENO PRAVO
    VS04700
    ZOR člen 462.
    prodajna pogodba - sponzorska pogodba
    Med pravdnima strankama glede izročene opreme (bund in hlač) ni bila sklenjena prodajna, ampak sponzorska pogodba, s katero se je tožeča stranka zavezala sponzorirati prireditev (smučarske skoke v Planici) s sredstvi v naravi (bundami in hlačami), tožena stranka pa je za nasprotno dajatev izvedla aktivnosti (napisi na bundah, navedba tožeče stranke kot enega od glavnih sponzorjev prireditve na vseh reklamnih materialih, biltenih, sporedu prireditve, na panojih itd.), s katerimi je podprla tržno komunikacijo tožeče stranke kot sponzorja. Tožeča stranka je tedaj za svojo dajatev (toženi stranki izročeno število bund in hlač) prejela nasprotno dajatev tožene stranke (sicer ne povsem v celoti, vendar pa je do nerealizacije celotnega dogovora prišlo zaradi ravnanj - nesodelovanja - tožeče stranke same). Zato od tožene stranke ne more zahtevati še plačila izročene opreme.
  • 12.
    Sklep I R 33/99
    22.7.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04685
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
    Zatrjevanega (in neizkazanega) dejstva, da je nasprotna stranka zvedela za vsebino sodbe pred njeno izdajo (sodbo je izdala sodnica posameznica pisno), ker je tožnikova sorodnica zaposlena na sodišču (izkazalo se je, da na drugem), pač ni mogoče šteti (kot razlog za izločitev sodnice je bil zavrnjen) kot tehten razlog za delegacijo drugega sodišča. Napaka, tudi če bi zares zanjo šlo, delavke drugega sodišča, kar zadeva varovanje tajnosti, pač ne more biti povod za dvom o nepristranskosti sodišča, ki zadevo obravnava, oziroma vseh njegovih sodnikov.
  • 13.
    Sklep II Ips 292/99
    22.7.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04873
    ZPP (1977) člen 138, 382, 382/1, 388, 389, 392.
    revizija - dovoljenost revizije - pravočasna revizija - vložitev vloge pri Vrhovnem sodišču
    Revizijo je treba vročiti pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (388. člen ZPP). Toženec je poslal revizijo z vlogo (ki ima sicer datum 28.11.1998) direktno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije in sicer z navadno pošiljko (ne priporočeno) dne 30.11.1998. Revizija je prispela na to sodišče 1.12.1998. Vrhovno sodišče je postopalo po določbah ZPP in vlogo s prilogami poslalo priporočeno dne 17.12.1998 pristojnemu okrožnemu sodišču v nadaljnje poslovanje.
  • 14.
    Sklep I R 42/99
    22.7.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04689
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
    Predlog ne pojasni, za kakšnega delavca sodišča naj bi šlo - za sodnika ali kakšnega drugega delavca. Ni navedeno, kdaj naj bi gospod F. H. postal delavec sodišča. Pravda namreč teče že peto leto, pa ne stranke ne sodišče niso izrazili kakšnih pomislekov v zvezi s tem, da teče postopek pred brežiškim sodiščem. Sicer pa samo dejstvo sorodstvene povezave strank z nekim delavcem sodišča še ni razlog v smislu navedene zakonske določbe.
  • 15.
    Sodba II Ips 205/99
    22.7.1999
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS04627
    ZZZDR člen 79, 81, 123.
    razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživljanje otroka - možnosti preživninskega zavezanca - upoštevanje otrokovih dohodkov - preživnina za zakonca
    Statistični podatki o povprečnih stroških za dijake, upokojence in rejnike so le orientacija za določitev preživnine. Orientacija seveda tedaj, ko imata starša dovolj sredstev za zadovoljitev vseh v statističnih podatkih zajetih potreb. Če imata višje dohodke od tistih, ki so v njih navedeni, morata plačevati več, če pa imata manj, pač toliko, kolikor zmoreta. Sodišče mora vedno poiskati ravnovesje med dejanskimi premoženjskimi razmerami vseh udeleženih, saj je le tako mogoče pravilno uporabiti pravni standard iz 79. člena ZZZDR.

    Dejstva, da tožnica prejema invalidsko pokojnino in varstveni dodatek še ne izkazujeta nezadostnost sredstev za življenje.
  • 16.
    Sklep II Ips 253/98
    22.7.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04679
    ZPP (1977) člen 99, 99/1, 99/2, 99/3, 354, 354/2-10, 365, 365/2.
    absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastilo odvetniku - odpoved pooblastila - preklic pooblastila - obvestilo sodišču o prenehanju pooblastila - vročanje pisanj
    Čeprav stranka ni izrecno preklicala pooblastila in ga odvetnik ni izrecno odpovedal, velja, da je prenehalo, če je iz protokolacij zapisnikov o narokih in iz drugih okoliščin razvidno, da se je to zgodilo.

    Dokler sodišče ne vroči sodbe vsem strankam, pritožbeno sodišče ne sme odločati o pritožbi ene izmed njih.
  • 17.
    Sklep II Ips 583/98
    22.7.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VS04876
    ZPP (1977) člen 40, 186, 187, 374, 382, 389, 389/2, 399.ZPP člen 498, 498/1.
    dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - revizija stranskega intervenienta - vrednost spornega predmeta - ugotovitvena tožba - sklenitev najemne pogodbe - zavrženje revizije
    Po 2. odstavku 389. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa.

    Če tožnik v tožbi poleg ugotovitvenega zahtevka postavi tudi dajatveni, ugotovitveni ni dovoljen.
  • 18.
    Sklep II Ips 563/98
    22.7.1999
    STVARNO PRAVO
    VS04601
    ZTLR člen 70, 70/1, 78, 79.
    zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - neposredna posest - posestno varstvo glede premičnih stvari v nepremičnini - posest nepremičnine
    Pravni red nudi posestno varstvo tudi posestniku premičnih stvari v prostorih, kjer te stvari ima. Neposredne dejanske oblasti na stvareh včasih ni mogoče imeti oziroma izvrševati drugače kot tako, da ima posestnik dostop do njih v prostorih, kjer se nahajajo (1. odstavek 70. člena ZTLR). S tem pa ima posest ali soposest tudi na teh prostorih.
  • 19.
    Sodba U 1756/96
    21.7.1999
    DENACIONALIZACIJA
    VS13412
    ZDen člen 60, 61, 64.
    zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost in utemeljenost
    Pravočasne zahteve ene pravne osebe ni mogoče šteti za zahtevo, ki bi varovala pravico druge pravne osebe do uveljavljanja denacionalizacije, saj gre za nasprotujoča zahtevka za denacionalizacijo istega premoženja. Zahtevka, ki je v korist pravne osebe, ne gre razlagati tudi v korist druge pravne osebe (tožeče stranke), ki sploh ne zatrjuje svojega pravnega nasledstva s pravno osebo, kateri je bilo predmetno premoženje podržavljeno.
  • 20.
    Sodba I Ips 163/99
    19.7.1999
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS20673
    ZKP člen 201, 201/1-3, 272, 272/2.
    pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice
    Preizkus, ali so po vložitvi obtožnice še podani razlogi za pripor, se opravi po uradni dolžnosti (2.odst. 272.čl. ZKP) in ni potreben predlog državnega tožilca, zato tudi ni predviden poseben narok ali drug način, ki bi strankama omogočil, da se izjavita v zvezi s preizkusom.
  • 1
  • od 4
  • >
  • >>