zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obtoženec ni več v tolikšni meri odvisen od mamil, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja, zagovornica izpodbija dejanske ugotovitve v pravnomočnem sklepu, kar ne more biti predmet vloženega izrednega pravnega sredstva (2.odst. 420.čl. ZKP).
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 382, 382/2, 498, 498/1.SZ člen 159, 159/1-2, 159/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - premoženjskopravni spor - tožba na izpraznitev stanovanja - zavrženje revizije
Tožeča stranka uveljavlja izpraznitveni zahtevek proti toženki, ki je ostala v stanovanju po smrti njenega najemnika leta 1992, ki je imel sklenjeno najemno pogodbo že po novem zakonu (2. točka prvega odstavka 159. člena SZ in arg. a contrario iz drugega odstavka tega člena). Tožeča stranka je v tožbi navedla VSP 500.000,00 SIT. Na zahtevo tožene stranke, naj tožeča stranka pojasni ocenitev te vrednosti, je ta s pripravljalno vlogo z dne 7.4.1998 popravila VSP na 66.373,00 SIT, kar je višina enoletne najemnine za sporno stanovanje. Na prvem (in edinem) naroku za glavno obravnavo se tožena stranka ni uprla tej novi navedbi VSP, tako da bi opozorila sodišče na prenizko vrednost in da bi moralo zato to opraviti postopek po tretjem odstavku 40. člena ZPP/77.
družba z omejeno odgovornostjo - pridobitev lastniske pravice na stvarnem vložku - sklep registrskega sodišča o dokapitalizaciji
Družba o omejeno odgovornostjo postane lastnica predmetov kot stvarnih vložkov vanjo že z njihovo izročitvijo družbi in ne šele z izdajo sklepa registrskega sodišča o dokapitalizaciji družbe.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost države - služenje vojaškega roka - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - judo
Judo sam ob sebi ne sodi med nevarne dejavnosti v smislu odškodninskega prava oziroma njegovih udeležencev - oškodovancev ni potrebno varovati z institutom objektivne odgovornosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnica napačno razlaga določbo 3.tč. 1.odst. 201.čl. ZKP, ko trdi, da morajo biti za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podane (konkretizirane) kumulativno vse okoliščine, naštete v navedeni določbi. Podana mora biti vsaj ena objektivna in vsaj ena subjektivna okoliščina.
Vprašanje obdolženčeve odvisnosti od drog in izvajanje sklepov na podlagi njegovega prejšnjega življenja o njegovi osebnosti o tem, ali bo glede na prejšnje izkušnje spremenil vzorec svojega dosedanjega obnašanja v zvezi s spoštovanjem zakona oz. prognoziranje njegovega nadaljnjega ravnanja, je vprašanje ocene dokazov in dedukcije na področju dejstev. Ne gre za nasprotje sklepov sodišča s posameznimi dokazi, če te dokaze obramba ocenjuje drugače oz. na njihovi podlagi izvaja drugačne sklepe.
Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 74. členu v zvezi z 68. členom ZUS je podana, ker v izpodbijanem sklepu ni razlogov glede pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
ZUS člen 1, 1/3, 69, 69/5, 72, 72/1-1, 72/1-3.ZUP člen 210, 210/5.
revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetja - delničar, ki ni upravičenec za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov kot stranka v postopku revizije delniške družbe - presoja pravočasnosti tožbe
Dejansko stanje ni zmotno in nepopolno ugotovljeno, če sodišče pri presoji pravočasnosti tožbe ni posebej ugotavljalo točnega datuma vročitve, ampak je bila bistvena okoliščina, da je tožnik sklep tožene stranke prejel pred določenim datumom.
Tožnik, bivši upravičenec za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov in kasneje delničar delniške družbe, zoper katero je bil uveden revizijski postopek, mora za položaj stranke v revizijskem postopku izkazati svoj pravni interes, ki je podan že na začetku postopka, uvedenega po uradni dolžnosti.
ZOR člen 174, 177, 189, 189/2, 192, 200, 200/2, 377.ZPP člen 190, 191, 191/2.
sprememba tožbe - inflacija - odgovornost za škodo od nevarne ali nevarne dejavnosti - deljena odgovornost - strelno orožje kot nevarna stvar - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine
Sodna praksa je v času nestabilnih gospodarskih gibanj in visoke inflacije sprejela stališče, da prilagajanje tožbenega zahtevka spremenjenim denarnim razmeram in s tem spremenjeni kupni moči ne pomeni spremembe tožbe (primerjaj Strohsack B., Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti, Ljubljana, ČZ Uradni list, 1996, str. 174). Sodna praksa se je pri tem oprla na 2. odstavek 189. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in tako uporabila enako pravilo, kot velja za premoženjsko škodo. Zato se tudi zamudne obresti odmerjajo šele od sodbe dalje. Smiselno uporabo te določbe je narekovala in jo še vedno narekuje razlaga 2. odstavka 200. člena ZOR.
Toženec je bil v kazenskem postopku obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe. On je bil tisti, ki je imel nabito strelno orožje v gostilni, ki je to konkretno orožje poznal in ga tudi razkazoval z izročitvijo tožniku, ne da bi ga prej izpraznil. On je bil torej tisti, ki je bil imetnik nevarne stvari in je sprožil verigo nevarnih ravnanj. S tem, ko se je nato lotil praznjenja revolverja na povsem neprimeren način, je opravljal tudi nevarno dejavnost.
ZVGLD člen 57, 57/1, 57/2.ZOR člen 170, 171, 173, 174, 178, 178/1, 178/2, 178/3, 178/4.
povzročitev škode - škoda na lovu - lov kot nevarna dejavnost - odgovornost lovske organizacije - krivdna odgovornost lovca - povrnitev negmotne škode
Za škodo, ki nastane med lovom, lovska družina ne odgovarja za lovca, ki je obstrelil drugega lovca, po določbah odgovornosti delodajalcev oziroma drugih oseb za škodo pri delu ali v zvezi z delom. Sami udeleženci lova ne odgovarjajo med seboj objektivno.
ZOR člen 18, 18/2, 186, 324, 324/1, 898, 898/1, 919, 919/1, 919/2.
zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Pri kasko zavarovanju pride zavarovalnica v zamudo nasproti zavarovancu s pretekom roka iz zavarovalne pogodbe za plačilo odškodnine oziroma roka, ki ga določa zakon za takšen primer.
Med pravdnima strankama glede izročene opreme (bund in hlač) ni bila sklenjena prodajna, ampak sponzorska pogodba, s katero se je tožeča stranka zavezala sponzorirati prireditev (smučarske skoke v Planici) s sredstvi v naravi (bundami in hlačami), tožena stranka pa je za nasprotno dajatev izvedla aktivnosti (napisi na bundah, navedba tožeče stranke kot enega od glavnih sponzorjev prireditve na vseh reklamnih materialih, biltenih, sporedu prireditve, na panojih itd.), s katerimi je podprla tržno komunikacijo tožeče stranke kot sponzorja. Tožeča stranka je tedaj za svojo dajatev (toženi stranki izročeno število bund in hlač) prejela nasprotno dajatev tožene stranke (sicer ne povsem v celoti, vendar pa je do nerealizacije celotnega dogovora prišlo zaradi ravnanj - nesodelovanja - tožeče stranke same). Zato od tožene stranke ne more zahtevati še plačila izročene opreme.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Zatrjevanega (in neizkazanega) dejstva, da je nasprotna stranka zvedela za vsebino sodbe pred njeno izdajo (sodbo je izdala sodnica posameznica pisno), ker je tožnikova sorodnica zaposlena na sodišču (izkazalo se je, da na drugem), pač ni mogoče šteti (kot razlog za izločitev sodnice je bil zavrnjen) kot tehten razlog za delegacijo drugega sodišča. Napaka, tudi če bi zares zanjo šlo, delavke drugega sodišča, kar zadeva varovanje tajnosti, pač ne more biti povod za dvom o nepristranskosti sodišča, ki zadevo obravnava, oziroma vseh njegovih sodnikov.
Revizijo je treba vročiti pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (388. člen ZPP). Toženec je poslal revizijo z vlogo (ki ima sicer datum 28.11.1998) direktno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije in sicer z navadno pošiljko (ne priporočeno) dne 30.11.1998. Revizija je prispela na to sodišče 1.12.1998. Vrhovno sodišče je postopalo po določbah ZPP in vlogo s prilogami poslalo priporočeno dne 17.12.1998 pristojnemu okrožnemu sodišču v nadaljnje poslovanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Predlog ne pojasni, za kakšnega delavca sodišča naj bi šlo - za sodnika ali kakšnega drugega delavca. Ni navedeno, kdaj naj bi gospod F. H. postal delavec sodišča. Pravda namreč teče že peto leto, pa ne stranke ne sodišče niso izrazili kakšnih pomislekov v zvezi s tem, da teče postopek pred brežiškim sodiščem. Sicer pa samo dejstvo sorodstvene povezave strank z nekim delavcem sodišča še ni razlog v smislu navedene zakonske določbe.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživljanje otroka - možnosti preživninskega zavezanca - upoštevanje otrokovih dohodkov - preživnina za zakonca
Statistični podatki o povprečnih stroških za dijake, upokojence in rejnike so le orientacija za določitev preživnine. Orientacija seveda tedaj, ko imata starša dovolj sredstev za zadovoljitev vseh v statističnih podatkih zajetih potreb. Če imata višje dohodke od tistih, ki so v njih navedeni, morata plačevati več, če pa imata manj, pač toliko, kolikor zmoreta. Sodišče mora vedno poiskati ravnovesje med dejanskimi premoženjskimi razmerami vseh udeleženih, saj je le tako mogoče pravilno uporabiti pravni standard iz 79. člena ZZZDR.
Dejstva, da tožnica prejema invalidsko pokojnino in varstveni dodatek še ne izkazujeta nezadostnost sredstev za življenje.
Čeprav stranka ni izrecno preklicala pooblastila in ga odvetnik ni izrecno odpovedal, velja, da je prenehalo, če je iz protokolacij zapisnikov o narokih in iz drugih okoliščin razvidno, da se je to zgodilo.
Dokler sodišče ne vroči sodbe vsem strankam, pritožbeno sodišče ne sme odločati o pritožbi ene izmed njih.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - neposredna posest - posestno varstvo glede premičnih stvari v nepremičnini - posest nepremičnine
Pravni red nudi posestno varstvo tudi posestniku premičnih stvari v prostorih, kjer te stvari ima. Neposredne dejanske oblasti na stvareh včasih ni mogoče imeti oziroma izvrševati drugače kot tako, da ima posestnik dostop do njih v prostorih, kjer se nahajajo (1. odstavek 70. člena ZTLR). S tem pa ima posest ali soposest tudi na teh prostorih.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost in utemeljenost
Pravočasne zahteve ene pravne osebe ni mogoče šteti za zahtevo, ki bi varovala pravico druge pravne osebe do uveljavljanja denacionalizacije, saj gre za nasprotujoča zahtevka za denacionalizacijo istega premoženja. Zahtevka, ki je v korist pravne osebe, ne gre razlagati tudi v korist druge pravne osebe (tožeče stranke), ki sploh ne zatrjuje svojega pravnega nasledstva s pravno osebo, kateri je bilo predmetno premoženje podržavljeno.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice
Preizkus, ali so po vložitvi obtožnice še podani razlogi za pripor, se opravi po uradni dolžnosti (2.odst. 272.čl. ZKP) in ni potreben predlog državnega tožilca, zato tudi ni predviden poseben narok ali drug način, ki bi strankama omogočil, da se izjavita v zvezi s preizkusom.