SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pasivna legitimacija solastnikov - enotno sosporništvo - izbrisana družba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi v konkretnem primeru tožeča stranka, ki je izvrševala posest na celotni nepremičnini, morala tožiti oba solastnika nepremičnine glede celotne nepremičnine, upoštevaje ob tem tudi to, da je drugi solastnik izbrisana pravna oseba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00054137
OZ člen 179, 246, 883, 890, 892. ZVPot člen 57g, 57g/1, 57e, 57e/2. Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5.
Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na dopustu je z vidika načela individualizacije višine odškodnine pomembno subjektivno doživljanje oškodovanca ob izgubi užitka na dopustu, z namenom upoštevanja pomena prizadete dobrine in namena odškodnine za nepremoženjsko škodo, tako da ta ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, pa so v okviru načela objektivne pogojenosti višine odškodnine pomembni tudi naslednji dejavniki: dogovorjeni namen, lastnosti in cena potovanja ter intenzivnost in trajanje kršitve pogodbe.
S ceno potovanja ter njegovim dogovorjenim namenom in lastnostmi so začrtani okviri utemeljenih pričakovanj glede dopustniškega užitka (utemeljeno pričakovani užitek na dopustu). Za višjo ceno so pričakovanja glede kakovosti dopustniških doživetij utemeljeno višja. Nenazadnje je to običajno tudi razlog, ki vpliva na višino cene potovanja. Prav tako bodo pričakovanja višja pri enkratnih (na primer poročnih) ali dlje časa načrtovanih potovanjih. Intenzivnost in trajanje kršitve pogodbe v razmerju do utemeljenih pričakovanj pa pomembno vplivajo na oceno intenzivnosti izgube užitka. Zgolj neznatne pomanjkljivosti ne zadoščajo za prisojo odškodnine. Ob tem je treba upoštevati tudi trajanje potovanja, saj pri krajših potovanjih praviloma že dan ali dva trajajoča kršitev pogodbe ne bo pomenila zgolj neznatne škode.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost osnovne šole - zavrnitev predloga
Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica, s katero je imela osnovna šola sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti, dolžna plačati odškodnino za škodo, ki mu je nastala v šoli v naravi.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da zavarovanka toženke ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, ko mu je med odmorom v šoli v naravi v oko priletela gumijasta žoga. Presodilo je, da žoganje z žogico ni nevarna dejavnost in ni podana objektivna odškodninska odgovornost, da pa so tudi učitelji med odmorom ravnali s potrebno skrbnostjo.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke s sodnimi odločitvami - zavrnitev predloga
Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Toženec svoj predlog utemeljuje zgolj s pavšalnimi navedbami o nepristranskosti Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani in izraža nestrinjanje z odločitvami sodišč. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
ZPP člen 377. ZNP člen 34. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za dovolitev nujne poti - prehodne določbe ZNP-1 - nedovoljena revizija - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bil v obravnavani zadevi postopek začet pred uveljavitvijo ZNP-1, je treba uporabiti prej veljavni Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki v postopku za dovolitev nujne poti revizije ni dovoljeval.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine - vezanost na denacionalizacijsko odločbo - sodelovanje v upravnem postopku - obveščenost odsotne stranke o postopku - vračilo nepremičnine v naravi - upravičenost do vračila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - pravni naslov - zaslišanje stranke - zahtevek na izpraznitev poslovnega prostora v solastnini - opravičilo izostanka z naroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367č, 377. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laični predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijani sklep ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, saj z njim ni bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Vrhovno sodišče je zato dolžnikovo vlogo zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00054138
OZ člen 135, 147, 179. KZ-1 člen 160, 204. URS člen 35, 39. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3, 17.
odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - protipravnost - protipravnost ravnanja novinarja - dolžna skrbnost novinarja - novinarska etika - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Materialnopravna presoja sodišč nižje stopnje o odsotnosti protipravnega ravnanja tretjega toženca ni pravilna. Podani niso bili nobeni resni in utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo v stadiju predkazenskega postopka o osumljencu, ki ni javna oseba, upoštevaje težo in naravo domnevnega kaznivega dejanja ter razširjenost obravnavane oblike kriminalitete, dopustno poročati tako, da ga je lahko prepoznala bližnja okolica. Kršitev tretjega toženca je toliko hujša, ker navedba v članku, da je domnevnega kaznivega dejanja osumljen tožnik, ni bila resnična, pri tem pa ni mogoče šteti, da je prvi toženec v konkretnih okoliščinah primera opravil razumen obseg raziskovanja, na podlagi katerega bi imel utemeljen razlog verjeti, da je kaznivega dejanja osumljen prav tožnik.
predlog za dopustitev revizije - postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije - odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - vrnitev nepremičnine v last - uporabnina za nepremičnino - višina nadomestila (uporabnine) - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 86.558,40 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Upoštevalo je ustaljeno sodno prakso, po kateri se odmena za nezmožnost uporabe denacionaliziranih nepremičnin izračuna z ugotavljanjem koristi s hipotetično najemnino. Oprlo se je na izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec upošteval, da gre za gramoznico, da je gramoz v lasti države in se ga ne more upoštevati pri izračunu višine odmene, da je bila koncesijska pravica za izkoriščanje gramoza na tem območju podeljena toženki, da se po letu 2008 na tem območju gramoz ni več izkopaval, ampak so se nepremičnine uporabljale za druge dejavnosti: predelavo gradbenih odpadkov, gramoza, pripeljanega od drugod... Upošteval je, da so bila zemljišča ob odvzemu res kmetijska in gozdna, vendar se ves čas uporabljajo za izvajanje gospodarske dejavnosti, za kakršne se uporabljajo nepozidana stavbna zemljišča. Zemljišča se tudi nahajajo v neposredni bližini gospodarske cone. Sodišče prve stopnje je zato sledilo izvedencu, ki je pri izračunu hipotetične najemnine upošteval najemnine, ki se jih plačuje za nepozidana stavbna zemljišča v gospodarski coni.
Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama pravdnih strank. Strinjalo se je s toženko, da je sodišče prve stopnje naredilo računsko napako, zato je prisojeno odmeno znižalo na 73.574,40 EUR. Tožničini pritožbi pa je ugodilo glede stroškov postopka. Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je drugi toženec zaposlen kot strokovni sodelavec na Višjem sodišču v Ljubljani, ki bi moralo odločati o njegovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.