predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6, 370, 370/2.
predlog za dopustitev revizije - obseg in deleži na skupnem premoženju - zavrženje predloga za obnovo postopka - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Iz odločitev sodišč nižjih stopenj bi sicer lahko izhajalo, kaj bo srž predloga za dopustitev revizije. Predlagatelj te biti ni uspel (primerno) izluščiti niti v enem od ponujenih vprašanj. Zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti niso bile spoštovane, Vrhovno sodišče pa samo(stojno) tudi ne more in ne sme poseči tako daleč, da bi predlagana vprašanja v bistvenem predrugačilo, zato je predlog za dopustitev revizije zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00055637
OZ člen 87, 87/1, 323, 323/1, 325, 325/1, 326, 326/1. ZVPot člen 22, 23.
potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - novacija - prenovitev pogodbe - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Potrošnik ima pravico sklicevati se na ničnost kreditne pogodbe zaradi kršitve Direktive 93/13 tudi v primeru, če je bila iz te pogodbe izvirajoča obveznost nadomeščena z novo, ki se, za razliko od prejšnje glasi na domačo valuto. Stališče, da se po novaciji pogodbe ni več mogoče sklicevati na ničnost prvotne (prenovljene) pogodbe, je torej materialnopravno zmotno. Nasprotuje namreč prvemu odstavku 326. člena OZ, da je prenovitev brez učinka, če je prejšnja obveznost nična.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 38/1, 39, 39/1. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja (1968) člen 5, 5/4.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - nacionalizacija zemljišč - nezazidano stavbno zemljišče - pridobitev pravice uporabe - pravica brezplačnega uživanja zemljišča - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pravica uživanja je praviloma obstajala do odplačnega odvzema zemljišča iz posesti razlaščencu z odločbo, obsegala pa je (poleg v prejšnji točki navedenega tudi) upravičenje še naprej uživati (takrat praviloma še kmetijsko) razlaščeno zemljišče, razlaščenčevo prednostno upravičenje pridobiti pravico uporabe za gradnjo na tem zemljišču in upravičenje do odškodnine v primeru odvzema iz posesti.
ZPP-E člen 183, 183/1, 286, 286/1, 286/3, 337, 337/3, 362, 362/2, 498, 498/2. OZ člen 314.
odškodninska terjatev - sukcesivno nastajajoča škoda - ugovor procesnega pobotanja - pravočasnost ugovora - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - ponovljeni postopek pred sodiščem - načelo enotnosti glavne obravnave - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - zastaranje odškodninske terjatve - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Skladno s konceptom enotnosti sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki izvira iz že zaključenega škodnega ravnanja, je bila z vložitvijo pobotnega ugovora šele v ponovljenem postopku tožena stranka prekludirana glede uveljavljanja odškodninske terjatve za celotno škodo, torej tudi za tisto, ki je nastala kasneje, po zaključku glavne obravnave v prvem sojenju.
OZ člen 3, 5, 9, 18, 271, 427, 427/1, 427/3, 427/5, 429, 434, 434/3.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - konkludentno ravnanje - konkludentna privolitev v prevzem dolga - prijava terjatev v stečajnem postopku - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
V tej zadevi je bilo sporno, ali je pogodba o prevzemu dolga že učinkovala v razmerju do upnika. Nižji sodišči sta šteli, da ni, ker ni bilo dokazano, da sta bodisi dolžnik bodisi prevzemnik dolga upnika o tem obvestila.
Po presoji Vrhovnega sodišča sta nižji sodišči ob dejstvu, da je tožnik kot upnik v stečajnem postopku priglasil terjatev zoper prevzemnika terjatve, namesto, da bi jo uveljavljal od prvotnega dolžnika (toženca), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena OZ. Takšno njegovo ravnanje namreč zanesljivo izraža njegovo voljo, da je privolil v spremenjeno upniško - dolžniško razmerje, s prevzemnikom terjatve na drugi strani.
To pa je pravno bistveno dejstvo, da (dotlej zgolj) prevzem izpolnitve začne učinkovati kot prevzem dolga.
Vrhovno sodišče je moralo vzporedno z dopuščenim vprašanjem zavrniti tezo nasprotne stranke, da gre za dejanska in ne za pravna vprašanja.
Ko predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sprejme svetovalno mnenje o uporabi, razlagi in ovsebinjanju stroškovnih predpisov, prezre, da je konkreten primer zgolj eden v pestri množici mogočih položajev ter da propad s primarnim in uspeh s podrednim zahtevkom nista edini okoliščini, ki delata stroškovni sodni primer. Če bi Vrhovno sodišče sprejelo izziv ter izdalo svetovalno mnenje, bi se samo pahnilo čez rob svoje ustavne vloge iz 127. člena Ustave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženka sodnica pristojnega okrajnega sodišča in se dnevno srečuje oziroma pozna z ostalimi (tudi pravdnimi) sodniki, bi utegnila pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, kar narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00055638
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1.
neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - povrnitev vlaganj - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - obogatitveni zahtevek - obstoj koristi obogatitelja - vrednost dosežene koristi - stroškovna metoda - amortizacija - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Razlaga zakona, ki privede do rezultata, da vrednost dosežene koristi na škodo drugega izgubi realno povezavo z dejanskim prikrajšanjem, je neživljenjska. Za ugotavljanje višine toženkine obogatitve je treba uporabiti stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Še vedno gre za metodo ugotavljanja prehoda premoženja po obogatitvenem kriteriju, ki ne pomeni uporabe vrnitvenega načina ugotavljanja koristi. Resnična vrednost toženkine obogatitve se namreč odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo stanovanjske hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev. Kot prejemnica koristi ima na voljo ugovor odpada obogatitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00055057
ZIZ člen 13, 21, 40, 40/5. ZMZPP člen 101, 103. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - ugovor dolžnika - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje potrdila o izvršljivosti - učinek izvršljivosti - dokazno breme - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00056032
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 8, 48, 48/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - nastanek skupnega premoženja - vložek posebnega premoženja - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - čas sklenitve pogodbe - uporaba SPZ - načelo superficies solo cedit - dogovor o nastanku solastnine - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje ter druge stopnje (8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje) pravilen, da nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja, kljub drugačni sodni praksi.
ZPP člen 243, 347, 347/2, 348, 348/5, 358, 339, 339/1. DZ člen 173.
stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - določitev obsega stikov - dokaz z zaslišanjem izvedenca - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela neposrednosti - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - nasprotja v izreku - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
V konkretnem primeru je izvedenka s pomočjo strokovnih pravil ocenjevala ali osebni stiki ogrožajo otrokov duševni in telesni razvoj. Izvedensko mnenje je dopolnila ustno na glavni obravnavi. Sodišče druge stopnje je na seji senata ocenilo, da je njena dopolnitev izvedenskega mnenja neverodostojna. To pomeni, da je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno dokaza, ki je bil neposredno izveden pred sodiščem prve stopnje, ne da bi razpisalo pritožbeno obravnavo.
S takšnim ravnanjem je pritožbeno sodišče kršilo načelo neposrednosti in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 347., 348. in 358. členom ZPP.