sodba na podlagi pripoznave - razlogi za pritožbo - stroški postopka - stroški odvetnika - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, ko stranka pripozna zahtevek, mora sodišče brez nadaljnjega obravnavanja zadeve izdati sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku in ne raziskuje, ali je pripoznava tudi dejansko in pravno utemeljena. Ker v takih primerih sodišče ne ugotavlja dejanske podlage tožbe in ne uporablja materialnega prava, sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.
Stranki ne pripada povračilo DDV v okviru priznanih pravdnih stroškov za tiste storitve, ki jih je njen odvetnik opravil pred 1.7.1999.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba
Pri začasnih odredbah velja načelo, da mora biti tožba dajatvena, vendar ko se predlaga izdaja ureditvene začasne odredbe, je njena izdaja možna tudi, ko je postavljen ugotovitveni ali oblikovalni zahtevek in ko je terjatev (pravica) upnika ogrožena z ravnanjem dolžnika, ki lahko povzroči težko ali nenadomestljivo škodo, ob upoštevanju dejstva, da je pri izdaji teh začasnih odredb potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja.
Zahteva, da naj pritožbeno sodišče da sodišču prve stopnje ustrezne napotke, kako ravnati v nadaljnjem postopku, nima podlage v funkcionalni pristojnosti sodišč. Po našem pravnem sistemu imajo pritožbena sodišča predvsem kontrolno funkcijo. Zaradi ustavnega načela neodvisnosti prvostopna sodišča niti takrat, ko pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, niso vezana na pravno naziranje pritožbenega sodišča.
Pravica strank pogodbe o delu do odstopa od pogodbe iz krivdnih razlogov ureja zakon na več mestih. Ureditev v 629. členu velja za primer, ko se posel v redu odvija, ko nobeni od strank ni mogoče očitati kake nepravilnosti, pa vendarle naročniku ni več do tega, da se pogodba izpolni. Naročnikovi razlogi niso pomembni, uzakonjena je njegova pravica do razdrtja pogodbe, vendar z obveznostjo, da prejemniku, če ta ni odgovoren, plača izpolnitveni interes. To je tisto vrednost, ki bi jo podjemnik imel, če bi bila izpolnitev opravljena po dogovoru, zmanjšano za stroške, ki jih zaradi prenehanja pogodbe pred dokončanjem del podjemnik ni imel. Gre torej za vrednost izvedenih del in eventuelno škodo.
ZOR člen 132, 132/4, 210, 219, 132, 132/4, 210, 219.
povrnitev koristi
Vsaka stranka je dolžna drugi povračilo za koristi, ki jih je v primeru razdrtja pogodbe medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oz. povrniti. Po razdrtju pogodbe pa te koristi ni več dolžna povrniti, če stvari, ki bi jih morala vrniti, ne vrne iz razloga, ker nasprotna stranka odklanja svojo sočasno vrnitev.
Sospornika je dopustno zaslišati kot pričo o dejstvih, ki se nanašajo samo na druge sospornike. Zakon o pravdnem postopku ne pozna dokaza z vpogledom pisne izjave priče.
Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 7, 7/3, 7/4. ZPIZ-92 člen 202. TZPZ člen 21, 22, 126, 135.
socialni spor - pokojninsko zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - pokojninska doba - nova dejstva in novi dokazi
Če tožnica v socialnem sporu uveljavlja priznanje lastnosti zavarovanke iz naslova delovnega razmerja za čas od 2.1.1971 do 16.5.1981, ko naj bi delala pri delodajalcu, mora sodišče v skladu s takrat veljavno delovnopravno zakonodajo ugotoviti, ali so bili podani bistveni elementi delovnega razmerja.
pokojninsko zavarovanje - telesna okvara - datum nastanka telesne okvare
Po 2. odst. 171. člena ZPIZ - 92 nastanejo pravice na podlagi telesne okvare z dnem nastanka telesne okvare. Datum nastanka telesne okvare se lahko ugotovi na podlagi medicinske dokumentacije po končanem zdravljenju oz. medicinski rehabilitaciji in le v primeru, če ni medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala določeno stanje, ki predstavlja telesno okvaro, se kot datum nastanka določene telesne okvare določi tisti dan, ko na osebnem pregledu invalidska komisija oz. člani invalidske komisije ugotovijo določeno stanje oz. telesno okvaro.
ZOR člen 210, 214, 277, 277/1, 324. ZDSS člen 36, 36/1. ZPIZ člen 78, 288.
pokojninsko zavarovanje - pokojnina - neupravičena pridobitev - verzija
Neupravičeno pridobitev pa v 210. členu obravnava ZOR, na katerega uporabo napotuje določba 288. člena ZPIZ. Na podlagi navedenih določb ZPIZ in ZOR je zavarovanec dolžan vrniti zavodu neupravičeno izplačan znesek ne glede na to, da sam škode s svojim ravnanjem ni zakrivil. Zadostuje, da je bil z izplačilom zneska, do katerega zavarovanec ni imel pravice, zavod prikrajšan, zavarovanec pa na drugi strani obogaten. Neupravičeno izplačan znesek v konkretnem primeru predstavlja izplačilo družinske pokojnine tožencu še za mesec september 1994, do katerega po odločbi tožnika št. 34-841761 z dne 8.9.1995, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je pridobilo v sodnem postopku že prvostopno sodišče, ni bil več upravičen.
Zavarovancem, ki so bili zavarovani nekaj časa za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa kot zavarovanci za ožji obseg pravic, se pravice odmerjajo po tistem obsegu zavarovanja, v katerem so bili nad polovico skupne zavarovalne dobe.
ZOR člen 26, 26/1, 73, 122, 122/1, 324, 26, 26/1, 73, 122, 122/1, 324.
zamudne obresti - zamuda - avans - vzajemne obveznosti - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - realizacija pogodbe
Od avansa ni mogoče zahtevati zamudnih obresti, ker dela še niso bila gotova. V zamudo bi tožena stranka lahko prišla šele, če ne bi izpolnila svoje obveznosti (plačilo) po tem, ko je tožeča stranka izpolnila svoj del obveznosti (oprava del).
O ugovoru je dolžnik smiselno oporekal višini izterjevanega zneska s trditvijo, da upnik "ni upošteval cesijskih pogodb". Vendar je trditev ostala preveč splošna, dolžnik pa je tudi ni podkrepil z dokazi. Vloga, ki jo je dolžnik vložil po izteku ugovornega roka in je zato ni moč obravnavati kot dopolnitev ugovora, pa po vsebini predstavlja ugovor po izteku roka, ki ga bo moralo obravnavati sodišče prve stopnje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev - pasivna legitimacija
Sprememba naslova ne dokazuje, da K.M., ki je fizična oseba, ni naročil materiala po naročilnici številka 121 z dne 23.10.1991 (priloga A7). Ker pa različen naslov v obračunu (priloga A9), od tistega v računih (priloga A6 do A7) ali pa navedenega tekom postopka ne dokazuje, da ne gre za isto osebo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih za neobstoj pasivne legitimacije tožene stranke, v sodbi navedeni razlogi pa so v nasprotju z vsebino listine z dne 14.3.2000 (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP).
Ker je upnikov predlog prispel na sodišče pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka, bi moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o tem predlogu (prim. 2. odst. 11. čl. ZIZ) in šele potem o morebitni ustavitvi izvršbe na sredstva na žiro računu.
ZOR člen 12, 13, 15, 103, 103/1, 12, 13, 15, 103, 103/1.
obresti
V stabilnih monetarnih razmerah z dogovori o obrestovanju posojene glavnice na tak način, da obresti v kratkem času presežejo znesek posojene glavnice, utegnejo biti kršena temeljna načela ZOR-a (npr. 12. člen ZOR - načelo vestnosti in poštenja, 13. člen ZOR - prepoved zlorabe pravic, 15. člen ZOR - načelo enake vrednosti dajatev, 141. člen ZOR - določbe o oderuštvu, 400. člen ZOR - prepoved anatocizma). Pri odločanju o obrestnih terjatvah je sodišče dolžno vedno presojati obrestno mero z vidika ničnosti po 1. odst. 103. člena ZOR.
ZOR člen 121, 121/3, 480, 480/1, 121, 121/3, 480, 480/1.
stvarna napaka - odgovornost za napake
Na napake se namreč ne more sklicevati tisti, ki jih je ob podpisu pogodbe poznal (prim. 1. odst. 480. čl. ZOR v zvezi s 3. odst. 121. čl. ZOR in 15. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih).
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti - stečajna masa tožene stranke - asignacija - razmerje - verižna kompenzacija - pobot - subjektivni element - neobičajen način plačila - plačilo - slabo finančno stanje dolžnika - upnik
Kritno razmerje asignacije lahko tudi takšno, da do zmanjšanja stečajne mase ne pride, zato je za odločitev, ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti ali ne, vselej potrebno ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila kaka terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov ne pomeni le, da se morajo vsi upniki (kot osebe) poplačati sorazmerno, temveč tudi, da se morajo sorazmerno poplačati vse terjatve (z izjemo privilegiranih). Kot običajen način plačila v smislu določila 1. točke 4. odst. 125. čl. ZPPSL se šteje samo način, ki je iztožljiv, torej način plačila, ki sta ga stranki dogovorili že ob sklenitvi posla. Da je takšen dogovor iztožljiv, mora biti obveznost določena, torej mora vnaprejšnji dogovor vsebovati vse podatke o konkretnih terjatvah, ki naj bi se kompenzirale (računi, zneski in udeleženci verižne kompenzacije).
Družbenik, na katerega so prešle obveznosti gospodarske družbe, ki je bila med pravdnim postopkom izbrisana iz sodnega registra, postane pravdna stranka šele takrat, ko prevzame prekinjeni postopek. Iz dikcije 208. člena ZPP ne izhaja, da sodnik strankinega pravnega naslednika k prevzemu postopka mora povabiti. Prekinitev postopka lahko traja poljubno dolgo, ne da bi tako stanje pomenilo kršitev po- stopka. Od tega vprašanja je treba ločiti vprašanje pravnega interesa tožeče stranke za nadaljevanje postopka proti druž- beniku prejšnje tožene stranke. Takega interesa nima, če svoje terjatve ni uveljavljala proti družbeniku v prekluziv- nem roku enega leta od dne, ko je bil izbris tožene stranke objavljen v Uradnem listu RS (2. odst. 384. člena ZGD v zve- zi s 5. odst. 27. člena ZFPPod), ne glede na to, da sodišče ni izdalo sklepa o prekinitvi postopka, saj je tak sklep samo deklaratorne narave.